Vem, da vsi poznate tale komad. Israel Kamakawiwo’ole - Somewhere Over The Rainbow Sam se ne morem upret in ga bom vseen tukile gor dal.

Komi čakam vikend. Gremo na morje, v Kraljevico (malce pred Krkom). Pa sm že mal splaniral v glavi, da gremo en večer lepo na pomol, en avto v bližini parkiramo. Se ga malce nakadimo, tale komad na repeat damo pa uživamo v sončnem zahodu. Romantisch…?

Aja, sm že omenu, da grem na morje? Ja prejle me je klical bratec dragi.Spraševal, če grem na morje. Pa sm sam prtrdu. Nč ne vem še kdaj gremo, kdo gre,… Vem, da gremo k enemu kolegu. Tja kjer smo bli že lani. Spet bo luštno.

Evo pa še komad…

Israel Kamakawiwo’ole - Somewhere Over The Rainbow

Kot veliko drugih brucev, sem bil tudi jaz izpostavljen preveliki “svobodi”, ko sem se ves navdušen preselil v Ljubljano. Zame je bilo to super. Tudi cimer se ni preveč pritoževal, ko sva vsaki dan spila pivce ali dva na račun študentskega življenja. Tudi moj trebušček se ni pritoževal.

Kar pomnim, sem bil vedno en suhec. Tehtnica ni nikoli presegla števile 65, ko sem stopil nanjo. Dokler se nisem preselil v Šiško. Nekaj sem površno hodil na fax, jedel na študentske bone, predvsem kakšne pice in hamburgerje. To se je seveda odražalo tudi na moji teži.
Preberi preostanek članka »