Pa naj še kdo reče, da nismo blogerji čist zapsihirani. Samo poglejte kakšne čudne sanje imamo vsi. Poglejte Snowblindove in Jazzyjine sanje. Ne veš al bi se smejal, ali ne Sedaj pa morm še jaz pristavit svoj piskrček, dokler se še spomnim teh groznih sanj. Sicer se ne spomnim veliko, je pa precej frustrirajoče… Le zakaj se meni o takih stvareh sanja?

Prvi del je bila ena velka nočna mora. Nisem več delal na Telekom tech-supportu,¹  ampak sem začel delat na Amisovem helpdesku. Tu imamo eno ogromno pisarno, kjer je približno 40 računalnikov, tam pa je bilo le 7 računalnikov, vsi so imeli še CRT zaslone. Notri je bilo zatohlo, šefica pa je bila ista. Ko mi je razlagala, kako poteka delo tam, je kar naenkrat zaspala na moji rami. Čez 10 sekund se je prebudila in se mi začela opravičevat, ker mi je poslinila celo ramo

Potem sem se pa zbudil, ker je šel en nori motorist mimo naše bajte in je precej ropotalo skozi moje odprto okno. Ura je bila 5:24.² Kmalu zatem sem zopet zaspal in zopet sanjal…

Znašel sem se v enem mestu, na eni ulici. Kasneje sem ugotovil, da je to Trebanjska verzija Maribora.³ Sprehajal sem se po ulici, nekdo je sicer bil še z mano, a se ne spomnim kdo, vseskozi pa me je folk spraševal, če kadim. Ko sem odgovoril, da ne, so se vsi lepo opravičili in odšli svojo pot. Ko so se naveličali spraševat, če kadim, jih je zanimalo, če grem v “štalo”. Pa kakšno štalo? Nekako mi je uspelo ugotovit, da imajo ti štajerci čudne izraze za nekatere besede. Štala namreč je za njih “bajer”. Gostilna je “grmada”, za druge pa raje sploh ne govorim. V glavnem, odpravil sem se naprej po ulici, nato pa srečam eno punco, majhna, blond lasje, na hrbtu pa tako ogromen nahrbtnik, da so se vidle samo noge pod koleni. Predstavila se je kot Tina, v roki pa je imela ogromno cigaro. Vsi trije smo se potem skupaj odpravili v t.i. “grmado”, kjer so čisto vsi kadili ogromne cigarete… Takrat je pa na radiu začela neka čudna muska, polna visokih tonov. Dve sekundi za tem, sem bil že buden, muska pa je bila še vedno ista polifonična melodija kot v sanjah - alarm namreč. Ura je bila 5:45

Time to get up, take a shower⁴ and go to work…

Pa še en komad, ki se mi podi poglavi že od včeraj, ko sem ga po dolgem času spet slišal. Lovin’ it…

lp, agarwaen

1. Bivši SiOL HelpDesk [↩]
2. Pogledal sem na uro in ugotovil, da moram čez 20 minut vstat [↩]
3. Ta ulica je v Trebnjem, kjer se že zelo dolgo nisem sprehajal, ves folk na ulici pa je imel štajerski naglas [↩]
4. A cold one… Pozabu zvečer zakurt, da bi se voda segrela [↩]