Zadne čase precej menjam razpoloženja. Od super veselosti do totalne nerazpoloženosti za karkoli. Ko sem s kolegi sem več al manj dobre volje. To je ponavadi med vikendom v večernih urah, ko gremo malce ven. Na kakšno pivo ali dve (ali 10). Takrat je vedno veselo.

Naslednji dan sem že slabše volje. Ponavadi zarad tega, ker moram prezgodi vstat. Četudi nisem nič popival prejšnji večer, ne maram zgodaj vstat. Še posebej, če nimam česa počet. Med vikendi je dolgcajt doma. Ali gremo na vikend kaj delat ali pa ležim cel dan doma. Še računalnika nimam, da bi se zamotu. Če pa že najdemo kej za počet, je pa to kakšen čajček v gostilni, kakšen pohod kratek al pa gledanje TV. Vedno pa so okol frendi.

Med tednom pa je luštno, ker mam vedno kaj za počet. Al sem na šihtu, al pa v stanovanju kej ustvarjam. Blog, net, serije…

Tale komad mi gre pa že cel teden ne gre iz glave. Argh… The video is just silly.

Me je pa zadnjič neko čudno razpoloženje napadlo. Precej podobno kot wantyko. Kar spakiral bi pa se nekam odpravu. Nekam kjer je ogromno sveta in nič ljudi. Kjer ni interneta, ampak le topel kamin in ljudje ob katerih se počutim dobro.

Tako kot smo hodili poprej na Roglo, sedaj pa nismo več dobili koče. Tam ni nobenih skrbi. Zjutraj smo vstali, pozajtrkovali in šli na smučišče. Do popoldneva smo bli dobri. Ko smo prišli nazaj nas je velikokrat pričakalo kosilo. Po kosilu pa lenarjenje. Nekdo je pomil posodo, ostali smo pa malce poležali, da se je kosilo posedlo. Zvečer pa malce popivanje, kakšen obisk savne,… Nikoli ni bilo dolgcajt…

Eh, zdj pa mal stanovanje pospravt. Posesat, po tleh pomit, WC spucat, kopalnco oprat, posodo pomit,… Tokrat zadnjič. Naj še ostali cimri kej pospravjo.

lp, agarwaen

Jebemti. Tokrat nisem jaz kriv. Blogerska častna! On je bil kriv, četudi me je skušal prepričat, da je moja krivda. Ne vem, zakaj mi je potem tako hitro dal kuponček.

Šel sem po Edija, da gremo s sodelavci v kino. Pa sem se na poti zgubu - jebi ga, ne poznam js tok te Ljubljane kot sem mislu. Zavijem v eno ulico, tam obrnem in grem nazaj proti glavni cesti. Ravno sem pripeljal enmu BMWju za rit. En ogromen terenec. Ustavim pogledam na telefon, pa opazim, da se na BMWju vklopjo vzvratne luči.

Hresk! Je že porinu vame. Me kao ni vidu. Jebemti. Zapeleva ob cesto. Najprej gledam BMWja pa ni blo nč vidt. Pogledam moj avto. Jao. Havba vdrta, spredna maska zbita. Ahjej. “Dej kuponček!” In je dal.

Ehja, nimam sreče.

lp, agarwaen

Alkohol je za tiste, ki se mu znajo upret. Za tiste, ki se znajo kontrolirat po tem, ko ga malce spijejo. To zna bit problem včasih. Posebej pri ljudjeh, ki so znani po tem, da imajo “probleme”, ko preveč spijejo.

Ura je bla malce čez sedem. Lih iz nočne sm pršu in kot ponavadi, se vsedem za ((No, ne dobesedno ZA - you know what I mean) računalnik. Nastavim eno serijo, da jo bom pogledal. To me ponavadi uspava, če sem malenkost zaspan. Začnem gledat eno serijo, se mi začne spat vmes in grem v postlo. Zaspim v trenutku. K dojenček.

Gledam js ene 10 minut serijo pa se v sobi za mano odprejo vrata. Se obrnem in zagledam cimra.

“Jutro, Mičo!”
“Mhhmppghh”
“Si že vstal?”
“Hmmpfhh, vstou…”

Potem se obrne proti moji postelji, odgrne kovtr in deko. Pa ga js gledam pa mi ni blo nč jasno. Sm mislu, da bo mal zaležal, k je zgledal še precej zdelan. On se pa obrne, potegne boxarce na kolena in se vsede na mojo postlo z golo ritjo. Men pa še vedno nč jasno.

“Mičo, pizda, kva delaš?”
“Srou…”
“Kva boš srou, kreten!?!? Bejž na skret!!”
“Sej sm… hmmmghhhpff … na skretu…”
“ARGH! Jebemti, Mičo, bejž dol z moje postle pa spizdi na skret. Prokleta seronja!”

Pol se je še drug cimer zbudu, s katerim sva v isti sobi. Pa nama je uspelo pijančka s skupnimi močmi prepričat, da je šel na skret.

Hvala bogu, da nisem šel prec spat. A si predstavlate, kako bi blo, če bi šel takoj spat?

lp, agarwaen

P.S.: Ok. Tole sem napisal že v petek zjutraj. Pa sem kliknu objavi in mi je vmes zmanjkalo internetne povezave. In mi ni objavlo. Kliknem gumb nazaj, ko sem net dobil. Texta nikjer več. ARGH! Jezen in obupan grem stran od kompa. Sedajle pa vidim od wantyke komentar, da ni nobene objave. Pa sem hotu napisat tole, da sem že napisal objavo in da je zginla. Pa klikem in je bla tuki. Tako, da zaenkrat bo tole.

P.P.S.: Mičo je imel vedno veliko vzdevkov. Sedaj jih ima še nekaj novih: Seronja, Sračko, Kaki,…

P.P.P.P……S.: Evo zadnji. Moram še povedat, da se sedaj zaklepam v sobo. S cimrom sva nabavla high tech security system, da naju varuje pred nezaželenimi kakci. Just kiddin’

Verjetno je vsem do sedaj že jasno, da delam na SiOLovem¹ klicnem centru za pomoč uporabnikom - tech support. Zadne cajte je popoldan norišnica, userji kličejo k nori. Skos je waiting² in nimaš časa niti 2 minuti, da bi si oddahnu, ker moraš skos odgovarjat na klice.

Smotano je, ko se oglasiš na telefon - ne veš kaj bi pričakoval - in te pričaka kakšen raskav glas, ki začne nate vpiti, ko niti nisi nič kriv. Ko sploh ne veš za kaj gre, nekdo se pa že dere nate.

Dan ti pa močno polepša kakšna gospodična, ki ima super simpatičen glasek. Tistih 10 minut, ko ji poskušaš pomagat odpravit napako, se ti zdi, kot da si v nebesih. Še posebej, če te je 2 minuti nazaj nekdo nazijal, kot kakega ničvrednega ščurka.

Zato punce - naj vas ne bo strah poklicat. Vsem tukaj na HD nam lajšate naporne dneve s svojimi simpatičnimi in sexy glasovi.

lp, agarwaen

P.S.: Tole pišem med odmorom za malco, če slučajno koga zanima!

1. No, sedaj je to Telekom, ampak mi si še vedno rečemo, da delamo na SiOLu [↩]
2. Čakalna vrsta [↩]

Jeb#$%&/. Prokleti tatiči ničvredni. Imel sem bicikl priklenjen pred blokom. V petek, ko sem odšel malce pogledat domače na Dolenjsko, sem preveril, če je bicikl še tam. In je bil. Tudi včeraj, ko je šel cimer v službo, je reku, da ga je še vidu tam.

Ko pa sem zvečer prišel z Dolenjske nazaj v Ljubljano, bicikla ni blo več. Mojga najljubšega bicikla. Tistega, ki sem ga dobil od botra za birmo. Tako lepo rdeč je bil. Z rumenim napisom CULT.

Slikco sm našu¹ v starem fotoalbumu. Bicikl je tuki čist nov, ravno sem ga dobil - na desni je moj boter, na levi pa se vidijo moji preveliki čevlji.

Če kdo vidi tale bicikl je, bi prosil, če obvesti mene (mail, blog, kakorkoli drugače znate)  ali policijo. Al pa če bicikl kar ukradete nazaj - očitno krade zdej že vsak.

Niso pa samo mojga ukradl, še tri druge so odpelal. Poleg moje ključavnice, sem našel še tri druge, ki so bile isto precvikane. Jeb#$% tatovi!

lp, agarwaen

1. Našla jo je mamica, ki je doma, jaz pa sem v LJ [↩]

Ej tole morte nujno pogledat. Jeff Dunham je ventrilokvist - ne vem kko je to v slovenščini. V glavnem, ima lutko in ji daje glas, trudi pa se, da se tega ne opazi. Jeff ima sicer več lutk in več različnih točk (Peanut in Jose Jalapeno, Walter, Sweet Daddy D, Bubba J…), ampak je ta meni najboljša od vseh.

Silence! I kill you!

lp, agarwaen
Preberi preostanek članka »

“Ej, a gremo pol?”
“Kam?”
“Pa sej veš kam…”
“Ah dej, ne moreš si pet minut pred spanjem take stvari zmišljevat.”
“Sej veš, da lahko.”
“Vseeno,… Gremo rajš drug tedn enkrat. Al pa čez vikend. Dej, zaspi, lej kok je že ura!”

Par urc pozneje… Zvoni budilka. Z muko povlečem težko veko z očesa, da najdem budilko in jo izklopim.

“Kok je ura?”
“Pol sedmih…”
“Zakaj ti pa že tok zgodej zvoni?”
“Sej sm ti reku, da gremo dans.”
“Pa ti si nor.”
“Kaj a greš al ne?”
“Pa sej veš, da grem. A greš ti v nabavo, grem js pa pod tuš na hitr.”
“Ja, čez eno uro gremo! Boš še ostale zbudu?”

Vstanem, se oblečem in grem v trgovino po sendviče. Gremo bordat …

Preberi preostanek članka »

Caturday je dan mačkov. V angleščini je to izpeljanka sobote (Saturday - Caturday). Ko se na določenem forumu odpre tema s takim naslovom¹, je potrebno čimveč slik mačkov najt, ki imajo poleg zanimive pripise.

Ti pripisi so zanimivi zato, ker so napisani v popačeni angleščini.
Preberi preostanek članka »

1. Naslov te objave… [↩]

A se vam kdaj zahoče samo govoriti pa govoriti pa govoriti… No tukaj je primer, kako to zgleda, če imaš še nekaj promilov alkohola v krvi.

lp, agarwaen

Na univerzi v Harvardu (Massatschusetts) so v četrtek, 4. oktobra 2007, podelili 17. Ig nobelove nagrade za leto 2007. Srečni dobitniki so:

• Medicina: Brian Witcombe (GB) in Dan Meyer (ZDA) za njuno raziskavo o stranskih efektih požiranja mečev.
• Fizika: L. Mahadevan (ZDA) in Enrique Cerda Villablanca (Čile) za raziskavo, kako se pod obtežbo gubajo elastične rjuhe.
• Biologija: Johanna E.M.H. van Bronswijk (Nizozemska) za “popis prebivalstva” pršic, bakterij, alg, pajkov in drugih insektov, ki prebivajo vsako noč z nami v postelji.
• Kemija: Mayu Yamamoto (Japonska) za razvoj kemijskega postopka ekstrakcije arome vanilije iz kravjih iztrebkov.
• Jezikoslovje: Juan Manuel Toro, Josep B. Trobalon in Nuria Sebastian-Galles (vsi Španija) za dokaz, da podgane ne razlikujejo med nazaj govorjenim japonskim in nazaj govorjenim nizozemskim jezikom.
• Literatura: Glenda Browne (Avstralija) za raziskavo, kako angleška beseda “the” povzroča probleme ljudem, ki poskušajo stvari urediti po abecednem redu.
• Mir: Laboratorij v sklopu zračnih sil ZDA (The Air Force Wright Laboratory) za raziskave in razvoj nove vrste biološkega orožja, ki bi povzročilo neustavljivo spolno privlačnost med vojaki na bojnem polju.
• Prehrana: Brian Wansink (Cornell University) za raziskave, kako neomejena količina juhe vpliva na človeški apetit.
• Ekonomija: Kuo Cheng Hsieh (Tajvan) za patentiranje naprave, ki ustavi bančnega roparja tako, da nanj vrže mrežo.
• Letalstvo: Patricia V. Agostino (Čile), A. Plano in Diego A. Golombek (oba Argentina) za njihove raziskave vpliva viagre na zdravje hrčkov pri dolgih medcelinskih letalskih poletih.

lp, agarwaen

(vir)