Danes je bil naporen dan. Začel se je že ob 23h včeraj, ko sem se ves premražen pofočkal spodaj pri vratarju. Nato je minilo dolgočasnih 8 ur nočne, od katerih sem spal bore malo. Nekateri ljudje pač ob štirih zjutraj nujno nucajo resetirat vstopno kodo za zaklenjene programe. Le zakaj… Hvala bogu, da me niso še kakšne nočne more kje lovile, pol bi bil pa res čist hin. Že dve nočni zapored. Čez dan pa nič ne spim. Bo že…

No šiht je mim, grem v stanovanje po umazane cunje. (Imel sem mali incident v petek, ko sem prišel v LJ. Doma sem vzel zamrznjen zmiksan paradižnik z dodatki paprike in čebule. Namen je bil to malce popražit in naredit sataraž. A ker se mi je v petek tako neznansko mudilo na šiht, sem vseskupaj pustil v potovalki. Ko sem zvečer prišel domov, je izgledalo kot, da sem spet 4 leta star. Ko sem odgrnil kovter, je bil srednje velik madež na postelji. Preden sem ugotovil, da je prišlo to od odtajanega zmiksanega paradižnika, sem potovalko že postavu na kovter. Tako sem moral menjat celotno posteljnino. Tudi vse frišno oprane in zlikane cunje so morale na ponovno pranje. Sej ne da ne bi zgledal funky v belem puloverju z oranžnimi obroči, ampak mi vonj ni bil preveč povšeči.) Vzamem še daljinčka od avta, rezervni ključ od avta in kodno kartico. Moram it na servis, ker mi daljnsko zaklepanje ne deluje.

Se odpravim domov. Na Dolenjsko. Da malce normaliziram alkoholno raven v krvi, vseh 6 ur na Dolenjskem globoko vdihujem svež alkoholni zrak. Po prihodu domov, najprej nafutram cucka, potem pa še samega sebe. Očitno so domači neki pohal včeraj. V hladilniku je bila še ena pohana kolbica in eno kurje zakrilce. Teknilo je skupaj z domačim kruhom in vročim čajem.

Imel sem tudi kolobocije s plačilom najemnine. Na računu sem imel malce manj kot 400€, najemnina pa znaša tretjino bankovca za 1500€. Hvala bogu za zlate rezerve v štunfih. Vzel sem 150€ in se odpravil v Trebnje na banko. Pridem notr in razložim, da želim položit denar. Ga ona vzame, dam še svojo kartico, da bo vedla kam nakazat. Potem pa zahteva od mene osebni dokument. Zakaj? Zato, ker želim nakazat? A če bi hotu dvignt, rabš pa DNK test, al kaj?

Ratalo nakazat samemu sebi, nato letim nazaj domov, grem na klik, hitro nakažem in se odpravim ven. Matr je frišn zrak. Dejmo avto oprat. Orng svinjski je bil že. Hvala bogu, da tamal dela na avto servisu in je sunu par čistil iz avtopralnice. Avto našpricam, počakam 2 minute, da malce razžre lak, nato pa s polnim zagonom zdrgnem cel avto z gobo. Na hitro avto sperem z vodo in ugotovim, da moram bit čez 20 min v NM.

Beep - natankaj me. Jebemti, še to. Pa sem šel še tankat. V NM sem prišel z dvominutno zamudo. Nato sem čakal še nadaljnih 33 minut, dokler se me ni en majstr usmilu in me vprašal kaj želim. Razložu sem mu, da sem naročen, da mi pogledajo, ker mi daljinček ne dela. Se majstr vsede v avto, vtakne ključ v klučavnico in drži gumb za odklenit približno 10 sekund. Stopi iz avta in ga zaklene. Super. Zarad tega sem moral prit iz Ljubljane?!

Pa sem lahko veselo odpeketal proti domu, kjer me je pričakala stara mama s svojo govejo župco. Mmmm, je bla fajn - mastna. Ne maram goveje župce. Vem, da me boste kritiziral, ampak goveja mi ni dobra. Verjetno sem se je naveličal, ker smo jo jedli vsako nedeljo in ponavadi še dvakrat med tednom.  Mi je pa zelo všeč kakšna iz vrečke. Mogoče pa sam pri nas doma nimamo nobenga uspešnga recepta za juhco.

Nič, najužnal sem se zdej pa gas v LJ. Na šiht. In sem tukaj že 7 ur. Zdle mam končno konc odmora za malco in moram tut tole pisanje zaključit. No še eno urco odgovarjanja na klice, potem pa končno na zaslužen počitek. Zjutraj pa spet delat.

Bi prlepu kakšno slikco, da bi blo tole branje bolj prijetno pa se mi ne da. Sploh. Itak nihče ne bere. Google-bota pa ne zanima slikca.

lp, Agarwaen

Vedno sem se držal rekla:”Zakaj bi nekaj naredil danes, če lahko jutri to preložim na pojutrišnjem.” In sedaj ugotavljam, da očitno to prihaja za mano. Zadeve so se mi začele kopičiti. In tega ne maram. V zadnjem letu pa sem se tako polenil, da se nikakor ne morem spravit mal počistit te zadeve.

In to me počasi žre. Ker v bistvu samo razmišljam kaj moram naredit, da to ne pozabim, naredim pa nič. Vedno več je pritiska, ko razmišljam kaj bom moral naredit. Saj se kakšen dan spravim katero zadevo urejat pa ponavadi končam, čisto nekje drugje - delam čisto nekaj drugega. Sicer tut koristno po eni strani, ni pa urejeno tisto kar sem si zadal. In tako se mi čedalje bolj vse kopiči. Bojim se, da me bo zasulo…

Moram se počas nazaj na fax spravit. No, če bi poslušal druge - moram se hitro spravit nazaj na fax. Mel sem bicikl, s katerim sem se nameraval vozit na šiht in na fax. Sedaj pa so me tega bogastva oropali in na šiht se sedaj vozim z avtom, na fac pa, kot sem že omenil, še ne hodim. Ne mislim se še tja vozit z avtom. Moram si uredit karto za trolo. Moram it tja. Prekint morm svojo dnevno rutino in tega ne maram, podobno kot Fetalij. S to razliko, da jaz zaradi lenobe, Fetalij pa iz navade. Kupit si moram bone. Za to, potrebujem karto za trolo, ker se mi ne da vozit z avtom v center.

Na šihtu se pa tut skos kopičjo te stranke, čedalje več jih kliče. Vikend je bil prov super. Malo dela, malo klicev. Zakaj toliko kličete, sploh, če vam vse dela vredu!?

lp, agarwaen