Kaj čmo. Čedalje več je slabih stvari, ki se nam dogajajo in potem o njih jamramo na blogu. Fetalij stalno nekaj pozablja, Buba je napol invalid, Nika ima dolg petek, Princess pa ima itak splošen kaos v lajfu, da o Chefu sploh ne govorim.  Očitno imamo vsi težave - brez izjem. Eni se odločimo, da bomo te težave delili z drugimi, drugi pa se zapirajo vase.

Jebemti, ampk tut js mam probleme. Sam težava je v tem, ker jaz ne smem jamrat. Vsem je dovoljeno, samo meni ne. Zakaj? Zato, ker sem si sam kriv. Ne smem jamrat pa čeprov se mi bo v naslednjih mesecih svet čist na glavo obrnu.

Čez nekaj mesecev bom ob bale denarja, katerega sedaj pridno služim. Za avto morm dat spet pol plače, servis bo treba kmalu delat, februarja še registracija. Delam zgleda sam še za ta fakin avto. K bi ga res tko nujno rabu. Samo razvada je. Mogoče bo pa kej drugače potem, k bom bolj mal vozu.

Faksa itak spet ne bom naredu, ker sem skos na šihtu. Ko jebe … Prepisal se bom na telekomunikacije. Bmk, če bom mogu tisto jebeno štipendijo vračat. Bom že nekako zmogu. Starci bojo itak čist popizdili. Dost, da sem eno leto zabluzil v LJ, zakaj moram še drugo.

Frendi, babe … o tem sploh pisal ne bom. Brez veze.

Edina svetla luč na katero sem že neki časa skoncentriran, je tisti konec vikenda na Rogli, ko gremo s frendi in bo čist raztur. O naših večdnevnih “izletih” na Roglo še nisem velik pisal. Mogoče naredim potem kakšen bolj obširen prispevek, ko pridem nazaj.

Eh, jamram. Čeprov nimam za kej jamrat. Sam sem kriv.

lep fakin pozdrav, agarwaen