agarwaen’s dusty corner

Definitivno je najpomembnejša sestavina dobra družba. To je bila tut prva stvar katere sem se lotil za zadnjo fešto. Ediju sem oblubu, da se ga bomo enkrat skupaj s sodelavci malo zapil v naši zidanci
in tko sem kar njega vprašal, kateri vikend bi mu najbolj ustrezal. Ja, to je bil ta vikend. V štartu sem sicer povabu okol 10 ljubljančanov + 15 kolegov, ki vedno pridejo na fešto kadar je v naši zidanci. No ja teh 10 ljubljančanov je potem na koncu naneslo na 20 ljubljančanov, ampak še vseeno so bli sami kul ljudje in tut zarad njih je fešta uspela.

Druga pomembna sestavina je plac. Plac so moji starci zgradil ravno z namenom feštanja, ker doma primernega prostora za žur nikol ni blo. In sta zgradila zidanco.¹  Ko vstopiš notri te preseneti ogromen plac. Na levi je ogromna miza, ki sprejme tudi 30 suhih ljudi. Pogled navzgor razkrije lesen balkon in še nedokončano fuk kamro sobo. Naravnost sta kuhinja WC, na levi so stopnice, pod stopnicami pa je zaklad - kevder. ((Za nedolenjce - klet))

Poskrbljeno mora bit tut za jedačo in pijačo. Tokrat je padla odločitev, da bomo jedli pice. Ker imamo zunaj tudi krušno peč, sem nafehtal mojega najbolj kul brata, da bo cel večer peku pice. In jih tut je. 30 pic je šlo v parih urcah kot za hec. Lakota je nastopila tudi kasneje, že proti jutru. Takrat je bil čas za popečene obložene kruhke.  Navadni obloženi kruhki, postavljeni v peč za par minutk. Nimaš boljšega, ko si ob štirih zjutri lačen kot volk in pijan kot mavra. Pijača pa je bila več ali manj odvisna od posameznika. Ljubljančani so si prinesli mnogo pijače s seboj - 2 platoja piva, 5l žgane pijače. Ko jim je tega zmanjkalo pa so se nam pridružili pri pitju cvička in chardonnayja ter bambusov, polk in špricarjev. Izginilo je okrog 50l cvička.

Muska. Precej pomembna sestavina. Imeli smo dva floora. Zuni je sekala narodno zabavna iz zvočnikov Binetovga Golfa, notri pa se je na šibkem 5.1 sistemu vrtela muska z laptopa predvsem po izbiri žurerjev.

Nasvet - če organiziraš žurko, poskusi ostati na nogah vsaj toliko časa, kot vsi ostali. Ni dobro, če zaspiš ob pol treh zju3 in se zbudiš naslednje jutro na tisti provizorij postelji na balkonu² zraven sodelavke in sodelavca.

Ko sem se zbudil, sem bil še tako pod vplivom cvička, da sodelavca niti nisem opazil. Ko sem prišel dol, so bili ostali že budni. In ko jih vprašam Kje je Igor?, jim na odgovor Spal je na vajinih nogah., nisem verjel. Sem mogu it šenkrat pogledat, če je res tam.

Bilo je pestro, glavni utrinki pa so sigurno špricarpong - različica beerponga in tabasco incident - Nejc je prinesel razrezano pico, zato sem vzel en kos. Ker je potekala ravno debata, sem še nekaj časa počakal, preden sem zagrizel v slastno večerjo. Bila je sicer malce kiselkasta,  a me to naslednjih 10 sekund ni motilo vse dokler nisem začutil, da je zadeva malce pekoča. Ko se mi je posvetilo, kaj se dogaja, sem stopil iz kevdra, da bi Nejca okurcal, takrat pa zagledam Mileno, ki šprinta skozi zidanco in si maha pred usti, da bi si jih ohladila. Ko pride do cilja, tam vzame pivo in celega spije na eks. Tako sem se smejal, da sem še Nejca pozabil napizdit.

To je pa tudi več ali manj vse kar se spomnim.

Pa naj še kdo reče, da ne znamo proper fešte naredit!

1. Vikend? [↩]
2. Ja, ta balkon je noter. Gank po domače, pravjo pr nas [↩]