agarwaen’s dusty corner

Nikol ne bom pozabu kakšen občutek je bil, ko sva se prvič dotaknila. Bil je približno isti letni čas, ko je blo zuni mrzlo, ogrevanja pa še ni blo, ker je blo menda prezgodaj. Prvi nežen dotik na goli koži, je bil nekaj najmehkejšega, kar sem kadarkoli občutu. Ta pa je kar trajal in trajal - vse do jutra. Pa naslednji dan isto. Pa naslednji spet. Vse do naslednje pomladi, ko sm mislu, da teh dotikov in te toplote ne rabm več.

Kako sm se motu.

Po vsem tem času nism vedu, kako bom te dotike pogrešal. Nisem več vedu, kaj je dobr spanec. In zdej, ko je spet mrzlo ponoči, mi ta nežen dotik in ta toplota skozi celo noč zadostujeta, da se niti enkrat ne zbudim iz sanj, k se jih tako z veseljem spominjam zjutri.

Res sem te pogrešal. Življenje ni blo isto brez tebe.

Hvaležen sem, da te mam - moja nova-stara ekstra soft dekca.