Prazna guma

Ko že navsezgodej vstaneš in ugotoviš, da se je prejšn večer predrla guma, takoj veš, da te čaka še zanimivih nekaj dni. Še posebi, če misliš it na daljše potovanje z avtom ter veš, da rezerva ne bo optimalna rešitev. Najprej gruntaš kje se je sploh lahk predrla? Na avtocesti je bla še cela, ko sem parkiral pred blokom je bla pa že čist prazna.

Fukiš rokavičke

Na prvi pogled, me zjutraj ni čakala najboljša situacija, ko sem vstal. Zuni je bla megla, sončka se ni še nč vidlo. Toplo sm se obleku, potem pa počasi odrinu 7 nadstropij nižje, da to predrto gumo zamenam. Najprej si je blo treba gor dat fukiš rokavičke, da se nism umazal - zdj sm neki fini ratal. Rezervo mam zadi pod avtom, tko da je res umazana. Na slikci lahko desno od rezerve vidte še dvigalko.

Rezerva zadi pod avtom

Potem pa je treba to usrano rezervo, skup z dvigalko nekako spravit izpod avta. Najprej moraš v prtlažnku en šrauf odšraufat, da se nosilc rezerve spusti dol. Vzameš stran rezervo, spuliš dol še dvigalko in voila - pripravljen si, da zamenaš prazno gumo z mal manj prazno rezervo. Zdj ko maš vse lepo prštimano, greš lahko do prazne gume, podstavš pod prag nadvse močno in stabilno dvigalko in začneš dvigovat avto.

Ko skor čist do vrha avto dvigneš, vzameš ključ s katerim boš odtegnu šraufe. Ampak zdj je avto dvignen in ko probaš odšraufat gumo, se ti kolo samo v prazno vrti. Sej bi se vsedu v avto, dal v brzino pa potem odšraufal gumo, ampak se ti ne zdi preveč pametna ideja cukat pa rukat, medtem ko je avto na dvigalki. Zato se odločš, da spustiš dvigalko dol, tok da boš odtegnu šraufe in potem spet avto dvigneš. Ko je dvignen, hitr odšraufaš tiste šraufe in odstranš prazno gumo. Zdej si že half-way there.

Prazna guma odstranjena

Prazno gumo maš dol in opazš, da dvigalka mal postran stoji, ker si jo prej bl slabo podstavu, zato mal pohitiš z rezervo in jo daš čimprej nazaj. Ker te že pošteno v roke zebe, maš mal problemov nacilat tiste šraufe, da lepo sedejo v navoj, zato kar vidš mimoidoče, k se prikrito smejijo sami pri sebi. Teb pa prtisk sam narašča.

No počasi ti uspe dobit rezervo gor, vse šraufe zategnt, potem pa začneš avto spet spuščat dol. In ko je čist na tleh, daš dvigalko stran in ugotoviš, da rezerva pa tut ni lih med najbolj polnimi gumami na tem planetu. Skomigneš z rameni, naložiš vse orodje nazaj v avto in se odpraviš na najbližjo bencinsko, da predrto gumo napumpaš in poskusiš ugotovit zakaj je spustila. Ko si že tam, vpihneš mal zraka še v rezervo.

Roba naložena v prtlažniku

Pri meni je blo tko, da je bla na stranski steni gume 2cm razpoka. Seveda optimist kakršen sem, grem do najbližjega vulkanizerstva, če mi bojo lahk to zaflikal. Mojster pa kratkomalo skomigne z rameni, da se to pa ne da. Fino. Še en strošek - nova guma. Predvsem mi to zelo odgovarja, ker so skor cel teden prazniki, ker sem danes na Krvavcu, ker jutri in v četrtek še delam popoldne,… Nadvse čudovito pa je to, da grem v petek na Jahorino, ki je oddaljena okoli 600km. Ni najbolj fajn delat 1200km z rezervno gumo. Baje.

Countdown smo pa že zdavnaj zalaufal. Še 3 dni pa se gremo mal minglat med bosance. Ouje. Kok nas bojo pretepl - že vidm. Tole bo zaenkrat tut zadna objava pred novim letom, če nas pretepejo pa zakopljejo na kakšnem vrtu, je pa to zadnja objava sploh.

Ne sj ne, pridem zihr nazaj, ker smo z Niko, Pilotom pa IzprijenimKurcem¹ za Guinessa. Baje da mam full globok glas, to sm zdj že drugič v zadnjih parih dneh slišal. Pa nimam folk, majkemi. Mogoče zjutri, ko se zbudim. Drugač sm pa bolj piskajoč kot kej druzga. Vsaj zdi se mi…

1. Sorry, ne vem zakaj, ampak se mi zdi to edini primeren prevod za SikFak [↩]

Rome Design 165 2008

Rome Arsenal Garnet White

Da se ne boš samo ti spinx hvalu, da maš skos neki novga, sm se odloču, da si še js neki nabavm pa se pohvalm Na desni lahko vidite Rome Design 2008 165, spodaj/levo pa Rome Arsenal Garnet White

Tuki si lahko malce več preberete o specifikacijah dile in vezi.

Zadne cajte sm se fural z bratovim Flowom, ki je res hud. Vezi so mi po eni strani tut všeč, ker so hitre za zapet pa mal bolj zajebane za odpet. Drugač mam pa svojga L4Y, kupu 4 leta nazaj v kompletu z vezmi in ni več zame. Preozek(z buci brusu po tleh, ko sm mal bl na ostro zavil), prekratek, premehek,…

Zdj pa že komi čakam, da se spravm spet v sneg. Ne morš met novga¹ pod postlo. Tko da mogoče grem že v soboto, če bo lepo vreme, drugač pa skor zihr v tork - seveda zopet pod pogojem, da bo lepo vreme.

Na krvavcu sm bil že prejšn tork z Mičotom, njegovim bratrancem in njo. Sem jo nekako prepričal, da se začne učit bordat. Tko da od bordanja nism mel nič. Sam mi ni blo nč žal. Vreme je blo super, družba pa tut.

Včer je pa tamau silu, da gremo. Spet direktno  po 16 urnem šihtu na bord² in že predn smo se sploh odpravl proti Krvavcu, sm vedu, da ne bo kul. Megla je bla že v štartu, pol je začelo pa še padat. Tko da smo se okrog dvanajstih pobral proti domu.

A vi kej bordate? Nika, Sikfak, snowblind - ste kej sneženo razpoloženi? Gremo bordat/smučat?

Aja točn, za nov let mam že plane. Že od septembra se mi zdi Tukile bom od 27.12 - 3.1.
Bo kdo v bližini?

1. Novo pridobljenga, ker ta je rabljen [↩]
2. Ja prejšn tork tut - popoldne, nočna in iz nočne direkt na dilo [↩]

Dans sem po dolgem cajtu spet spucal avto. Na havbi in strehi sm mel polno prask od petka, ko sm s tisto plastično zadevco sneg drgnu dol in celga spraskal. Hvala bogu niso ble praske na barvi/laku ampak, se je gor ostala plastika s tiste plastične zadevce¹. Tko da sm tisto končno spravu stran in se lotu pucat še notr. In tko ugotovim, da mi spredi pod tepihom stoji kak liter vode. In takoj mi je blo jasno, zakaj se mi že par dni šipe v avtu tako grozno rosijo.

Očitno je popustu silikon tam, kjer mam napelan kabl za woofer v havbi. In je blo zdj tole deževje in mi je počasi nakapljala voda notr. Hvala bogu, da sm šel pucat avto, drugač bohve kdaj bi zgruntal. Pol sm pa tisto celo popoldne sušil… Evo pa še epilog od Nočnega sprehoda:

Za nobeno bejbo s katero sm do zdj bil, se mi ni blo treba kej posebi velik trudit. Verjetno je blo to vse zarad tega, ker so ble mogoče tut one mičken zainteresirane zame, js pa vedno pijan. In tko je ponavadi kr neki ratalo - mal sem mutil sem pa tja, en večer malce popil, reku kako lepo besedo in voila … Pa smo bli tam.

Tokrat sem si pa reku, da bo mal drugač. Prvo kot prvo, nič več bluzenja pod vplivom alkohola. Mnja, ni mi lih najbolj ratalo. Še vedno se je našla kakšna neumna stvar napisana na messengerju al pa na telefonu naslednje jutro, ko sem se še vedno mal pijan zbudu. Pa sem se nekako izgovoru iz teh stvari in mogoče so celo izpadle malce smešne…

Povod za sprehod je bila seveda spet moja opitost, vendar se lahko tolažim s tem, da je tolk cajta trajalo, da sm do nje pršu, da sm se že streznu. In to je bil eden izmed redkih trenutkov, ko sem bil z bejbo sredi noči in da se vsega spomnim. Seveda se takrat ni nič zgodilo. Sprehod in pogovori…

Zato sem si reku, da vse kar se bo od zdj naprej dogajalo, ne bo nič alkohola zravn. In se tut ni. In rezultat te odločitve? Prpravu eno prijetno presenečenje² - vsaj zdi se mi da je blo… In ko sm končno zbral cojones in ji povedal kaj in kako - je tut ona rekla, da je njej lušn se pogovarjat z mano in da tut ona kdaj pa kdaj pomisl name³ in da je vse fino in fajn, ampak je zaenkrat to to …

In zdej mi ne gre v glavo … Ko se nism trudu, ko sem bil pijan, ko sm kr neki bluzu … Vedno je blo neki iz tega. Zdj, ko se pa neki matram, hočem pokazat mal resnosti… Nvem…

1. Ne morem se spomnt kko se reče [↩]
2. Neki za hude cajte,… [↩]
3. Za razliko od mene, ko kdaj pa kdaj NE pomislm nanjo [↩]

Petek je že kar nekaj tednov obetal, da bo eden boljših večerov v novembru. Predvsem zarad tega, ker je bil to dan, ko poteka vsakoletni ex-SiOL¹ prednovoletni žur. Tud js seveda nism manjkal. Tam sm srečal par bivših sodelavcev, katerih že dolg nism vidu pa tut velik ljudi, ki jih sploh nism poznal, ker sem na SiOLu začel delat lih pred prevzemom Telekoma.

Glede na to, da sm mel precej naporn teden zarad bolezni, mi tut ta večer ni blo lih velik do žuranja in pijančevanja. Spil sm lih tok, da sm si po parih smsih zaželel njene družbe. In js ne bi bil js, če ne bi upošteval Nikinega nasveta - važna so dejanja, ne pa … amm… neki, nvem kaj že.

Ker je omenila, da se sprehaja zuni po snegu sredi noči, sem jo hotu presenetit in jo malce pospremit. Rabu sm sam do avta prit in se odpravt proti bežigradu. Tko sm se odpravu okrog enajstih proti stanovanju v šiški. Snega je že kr neki napadlo. Ko stopim iz taxija, pregledam žepe in ugotovim, da mam sam kovanček za 2€ v žepih. Ključe ma pa cimer. Pa pejmo nazaj prot Triglavu² - peš seveda. Ko sem končno prispel tja, sem vzel Ediju ključe in se odpravu. Tokrat ne s taxijem, ampak s trolo. Ne vem zakaj nisem že v prvo šel s trolo - za taxi sm mogu odštet 8€.

Počas pridem js do stanovanja, zdj že malce razočaran, ker sm vedu, da se več ne sprehaja. Očitno mi je moj sprehod preveč časa vzel. Pa vseeno nism vrgu puške v koruzo. V obupnih snežnih razmerah³ sem se odpelal proti bežigradu. Tam sem parkiral na vogalu v kup snega, se opogumu in ji poslal SMS, če gre na sprehod. Ker je misla, da sem še doma je odgovorila, da bi šla, če bi pršu vsaj do bežigrada prej. Ker besedam Prid ven! ni verjela verjela, sem jo kar neki časa pregovarjal, da sem pred blokom. Brez uspeha Pol sm se pa le opogumu pa pozvonu pr vratih.

Čez pet minut sva se že sprehajala po zasneženih ulcah Ljubljane. Sneg je še vedno padal na polno, zlatorumena svetloba pa je bla prov prijetno topla. Pred enim študentskim domom, so se študentje in študentke veselo kepal, midva pa sva prijetno klepetala na najinem polurnem sprehodu. Ko je blo tega konc in sva pršla do nje domov, sva se poslovila - ona je šla na toplo, js pa proti domu.

Na moj predzadnji SMS, sem dobil odgovor, naj grem spat, na zadnjega pa odgovora ni blo več - verjetno je zaspala. Zjutri ni bla moja mapa s sporočili nič bolj polna in tut popoldne ne, ko sem jo spet hotu opomnit, da še vedno obstajam.

Očitno ne več… Vse kar mi je ostalo zdej, je musklfibr od sprehajanja in grenek priokus

1. Zaposleni bivšega SiOLa, ki ga sedaj ni več [↩]
2. Tko nej bi se včasih imenoval [↩]
3. Moje najljubše, srsly [↩]

Good morning El Jay. How’ve you been on this cold morning? Ura je šele devet pa je že velik stvari za mano dans. Edin spanec se med teh velik stvari bolj težko šteje. Ob sedmih zjutri sm zaključu 16 urni delavnik. Petnajst čez sedem sem na blagajni plačal račun za 15€ špecerije. Glavna artikla sta bla čaj in limonce¹. Pol osmih je potekla minuta in petnajst sekund na timerju mikrovalovke, v kateri se je grela skodelca vode. To sm odnesu v sobo in jo tam zmešal s filter vrečko tutti-frutti sadnega čaja, žličko cukra ter žličko cedevite z okusom limone. Dbest čaj ever.

Sovražm čakanje. Pa naj bo to na zobarja, na telefonu al pa preprosto na razplet (ugoden ali ne) nekaterih dogodkov...

Six cups of tea and two TV shows later pišem tale blog, razmišljam o The Naked Manu² in čakam, da se vpiše na MSN za par vrstic mojih slabih šal in njenih posrečenih odgovorov. Čakam, kot sem celo noč čakal, ker je rekla, da mogoče dobim kak sms, če ne bo mogla spat. Očitno teh problemov tokrat ni mela ona, ampak sam js.

Včeri je bolj v hecu kot za res izrazla željo po sladoledu, ker sem omenu da grem lih v mercator si kupit neki za malco. Pa če bi mel kej več cajta, bi se ji ta želja tut uresničla. Sam ne vem kako bi izpadl - freakily wierd al sweet as hell. Kakšna bi bla reakcija? Zdej mi je žal, da nism riskiral being late from lunch in se odpeljal tiste tri minute s poti do nje in ji mal posladkal večer.

Po toči zvonit je prepozn…

Virusi so zadne cajte predmet mojga nezadovoljstva. Kašljam nonstop, smrkam skos pa grlo me boli za popizdit. Po šestnajstih urah govorjenja po telefonu pa si lahk tut predstavljate kaj to nardi z mojimi glasilkami. Tut zato sem med tem, ko sem tole pizderijo skup spravlal, spil še dodatne dve skodelce čaja. Zdj pa mislm, da bo treba mal v pisarno pogledat.

Lep dan, agarwaen

1. Ne, Nika! Ne take limonce [↩]
2. Zadnji del serije How I Met Your Mother [↩]

Vedno sm si prizadeval, da sem z vsemi ostal vsaj približno v dobrih odnosih, tut s svojimi bivšimi. Vendar mi kljub vsemu to vedno ne uspe. Jeben Murphy …

… klik …
Pol sledi par vrstic chit chata. Nato pa…
… neki rabm …

Kako naj človek po tem ne sklepa, da me klikne sam takrat, ko kej nuca? No sej se nikol še nism pritožval, ker sm bil vedno vesel, ko me je nekdo na MSN kliknu, ampak vseeno… Ko ji to potem “precej subtilno” omenim z besedami Zakaj me sam takrat klikneš, ko kej nucaš? , sem pa prec the bad guy, ker tko mislm. Srsly, kako lahko tako razmišljam? No nima veze, ker to ni poanta…

Dobim sms po nvem kolkem času, da je v bližini in da bi šla na kavico. Amm… nikol nism bil the coffe-kinda-guy, ker kave ne maram, kar tko pa na pijačke nikol nism hodu z nikomer. In ko se skušam na¹ smešen način izgovorit iz te kavice, izpadem kot da je nikol več nočem vidt… In po tem, ko ji to vneto na MSNju zagotavljam, se zgodi včerajšnji večer…

Pridemo v gostilno in ker ni nikjer nobenga placa, se zrinemo v en kotiček zraven folka, ki bil je že prej tam. Nvem kko se drug folk obnaša v takih situacijah, ampak js se potem, ko se stiskam zravn neznancev, nerad obračam in gledam v njih, da bi ugotovu kdo so. Well it turns out, da je bla lih ona s svojim tipom in² sestro. In to sm ugotovu takrat, ko so bli že na poti ven iz gostilne. Tko da je izpadlo, kot da jo čist ignoriram nalašč… In spet izpadem kot the bad guy.

1. vsaj meni [↩]
2. vsaj zdi se mi, ker zopet nism hotu preveč buljit [↩]

Acer Aspire One v modri in sivi izvedbi

V torek sva se s SpinXom malce zadebatirala pred začetkom predavanj¹ o prenosnikih. O tem, kako prenosnika nimam kej nucat, ker mam že PC v stanovanju in bi bla to le potrata denarja. Potem pa je omenil mini prenosnika. Včer sm celo popoldne googlal kaj to sploh je mini prenosnik.

Primerjava prenosnika z mojo roko

Ker pravega prenosnika ne rabim, da bi kaka bolj zahtevna opravila na njem opravljal, sem se odločil za minija Za karkol bolj zahtevnega mam PC, ki zaenkrat zadostuje še vsem potrebam. Prenosnika bom pa itak rabu za pisanje kakih dokumentov² , mogoče za ogled kake serije direkt iz postle, MSN in internet po celem stanovanju,…

Danes sem se zjutral zbudu, najdu bigbang.si, vidu ceno, se odloču še za podaljšanje garancije - Se zgodi in lappy je že moj Winsi so že gor, Firefox je že gor, messenger je že gor, ostalo še pride na vrsto.

Full je zakon, ker je tko miniaturen. Tuki sm še slikal, da se vid kok je to kej v primerjavi z mojo roko

1. Aja, kdor še ne ve - zdej sm začel spet s faxom. Vpisan na FRI VSŠ [↩]
2. čeprov mi, zaradi majhnosti, tipkanje zaenkrat še ne gre najbolj od prstov [↩]

Nikol ne bom pozabu kakšen občutek je bil, ko sva se prvič dotaknila. Bil je približno isti letni čas, ko je blo zuni mrzlo, ogrevanja pa še ni blo, ker je blo menda prezgodaj. Prvi nežen dotik na goli koži, je bil nekaj najmehkejšega, kar sem kadarkoli občutu. Ta pa je kar trajal in trajal - vse do jutra. Pa naslednji dan isto. Pa naslednji spet. Vse do naslednje pomladi, ko sm mislu, da teh dotikov in te toplote ne rabm več.

Kako sm se motu.

Po vsem tem času nism vedu, kako bom te dotike pogrešal. Nisem več vedu, kaj je dobr spanec. In zdej, ko je spet mrzlo ponoči, mi ta nežen dotik in ta toplota skozi celo noč zadostujeta, da se niti enkrat ne zbudim iz sanj, k se jih tako z veseljem spominjam zjutri.

Res sem te pogrešal. Življenje ni blo isto brez tebe.

Hvaležen sem, da te mam - moja nova-stara ekstra soft dekca.

Dolg cajta je minilo, odkar sem mel nazadnje dopust. Tokrat pa sva si z Edijem vzela kar 2 tedna frej. Najprej sva si vzela en teden, za kar sta bla glavna razloga kolpa in morje. Potem pa sva si vzela še en dodatni teden - za to pa je glavni krivec Anna.

Prihaja s Poljske, stara je 22 let in že slab teden živi v našem stanovanju. Prišla je na počitnice v Slovenijo. Tukaj je bla enkrat lani za približno dva meseca, ko je bla na erasmusovi¹ izmenjavi študentov. Med tem časom je delala prek študenta v cezarju² , kjer se je tudi z ostalimi SiOLovci dodobra spoznala. Letos februarja pa je šest teh junakov odšlo na roadtrip na Poljsko, ker jim je Anna preskrbela prenočišča, izlete, … Takrat so se tut dogovoril, da pride enkrat k nam na obisk. In zdej je tuki.

Spoznal sm jo v soboto, k je pršla na žur za mojih 21 let. Skupi smo se ga zapijal do štirih, ko je šla domov. Z ostalimi pa smo vse do pol sedmih zjutri poganjali svoja jetra do skrajnosti. Nato sem celo nedeljo pospravljal party plac, proti večeru pa sva šla z Lepijem nazaj v LJ. Od nedelje tko ni blo nč več posebnga.

V ponedeljek pa sva z Edijem že ob pol enajstih odprla prvo pivo in ga pila cel dan naprej. Anna se je udejstvovala v kuhni, kjer smo ji pomagal prpravt neko tradicionalno polsko jed imenovano Pierogi.

Najprej je blo treba narezat čebulo. Za to rabiš posebno zaščitno opremo:

Takole zgleda tole preden daš skuhat:

Takole pa potem, ko je že skuhano:

Niti ni blo tko slabo. No v ponedeljek je bil kar zanimiv, glede na to, da sva z edijem spraznila plato piva in še isti dan šla v mercator po drug “paket”. Ja vem - kronik.

V tork smo šli v kino gledat Princ, ka s’ pijan?³ in sem pol filma prespal. Razočaran v glavnem.

Včer smo šli pa najprej na Bled. Tam smo šli najprej na en sprehod okol jezera, spili eno pivo in se odpravili proti Bohinju. Na poti tja smo se ustavl na kosilu. Potem pa smo šli k jezeru, kjer se je Anna tut mal kopala, medtem ko smo bli mi preveč reve, da bi se zmočil. Nazaj smo šli okol šestih in na poti sta Edi in Anna zaspala v avtu. Men pa tut ni velik mankal. Super dan.

Dans gremo pa spet v kino. Gledat Wall-eja. Upam, da ne bom spet razočaran.

P.S.: A sem omenu, da me 14 dni na šihtu?

Anna:

1. Al neki tazga? [↩]
2. Ja, ja.. to je tista gostilna, kjer sem bil velikokrat pijan, nekajkrat zaspal in malo manjkrat videl Fetalija [↩]
3. The Chronicles of Narnia: Prince Caspian [↩]

Cajt hitr mine, kadar je mnogo dobrega za počet. Zato se mi zdi, da je blo še par dni nazaj, ko sem skoraj vsak dan eno objavo spisal za blog. Sedaj pa se mi vseskup nič ne da, nimam tem, nimam o ničemer pisat…

Na morju letos še nisem bil, zato sem si zadnji teden vzel mal frej cajta s šihta, tko da za tech support ne bom dosegljiv. Mogoče gremo spet mal na kolpo pogledat ali pa gremo res mal na morje. Bomo vidl, kok bo kej interesa in volje.

Odkar ne pišem več na blog imam tut nove cimre. Ful sta zakon. Barbi skos pere in kuha, z Edijem pa eksperimentirava kok lahko kej najina jetra utrpijo napade alkohola. Dans je še SpinX pršu nazaj v LJ, da se bo mal učil pa mogoče kak izpit naredu, tko da zdej smo v polni zasedbi.

Ukradl so mi spet še en bicikl Blo je prov smešno. Mel sm parkiranga pred blokom. Najprej so ukradl sedež. In ker nism mel kje druzga sedeža dobit je bil tri tedne parkiran pred blokom. Itak se ga ni noben prtaknu, ker je bil pomankljivo opremljen. Pol sm pa po parih tednih opazu, da manjkajo še “rogovi” na balanci. Pa sm reku:”Ok, očitn mi ga bojo po delih odnesl.” Končno dobim js en sedež, da bom lahk zrihtal bicikl in se začel spet furam in naslednji dan opazm, da bicikl manka. No zdej mam spet druzga in je zaenkrat še spravlen v stanovanju, da si kupm eno klučavnco. Pol pa ga spet parkiram pred blok pa čakam, da mi ga ukradejo.

Ok, kaj je še novga, kaj je še novga? Nvem, to je zaenkrat to. Pojutrišnjem bomo mal zalili en poseben dan v letu, v soboto bo pa še proper žur v proper zidanci. You’re invited btw. Ja, ti! Edini moj bloger, ki tole še prebiraš!
P.S.: Pozabu sem še omenit, da sem sedaj (spet) redno vpisan na faks. Yay.