Prazna guma

Ko že navsezgodej vstaneš in ugotoviš, da se je prejšn večer predrla guma, takoj veš, da te čaka še zanimivih nekaj dni. Še posebi, če misliš it na daljše potovanje z avtom ter veš, da rezerva ne bo optimalna rešitev. Najprej gruntaš kje se je sploh lahk predrla? Na avtocesti je bla še cela, ko sem parkiral pred blokom je bla pa že čist prazna.

Fukiš rokavičke

Na prvi pogled, me zjutraj ni čakala najboljša situacija, ko sem vstal. Zuni je bla megla, sončka se ni še nč vidlo. Toplo sm se obleku, potem pa počasi odrinu 7 nadstropij nižje, da to predrto gumo zamenam. Najprej si je blo treba gor dat fukiš rokavičke, da se nism umazal - zdj sm neki fini ratal. Rezervo mam zadi pod avtom, tko da je res umazana. Na slikci lahko desno od rezerve vidte še dvigalko.

Rezerva zadi pod avtom

Potem pa je treba to usrano rezervo, skup z dvigalko nekako spravit izpod avta. Najprej moraš v prtlažnku en šrauf odšraufat, da se nosilc rezerve spusti dol. Vzameš stran rezervo, spuliš dol še dvigalko in voila - pripravljen si, da zamenaš prazno gumo z mal manj prazno rezervo. Zdj ko maš vse lepo prštimano, greš lahko do prazne gume, podstavš pod prag nadvse močno in stabilno dvigalko in začneš dvigovat avto.

Ko skor čist do vrha avto dvigneš, vzameš ključ s katerim boš odtegnu šraufe. Ampak zdj je avto dvignen in ko probaš odšraufat gumo, se ti kolo samo v prazno vrti. Sej bi se vsedu v avto, dal v brzino pa potem odšraufal gumo, ampak se ti ne zdi preveč pametna ideja cukat pa rukat, medtem ko je avto na dvigalki. Zato se odločš, da spustiš dvigalko dol, tok da boš odtegnu šraufe in potem spet avto dvigneš. Ko je dvignen, hitr odšraufaš tiste šraufe in odstranš prazno gumo. Zdej si že half-way there.

Prazna guma odstranjena

Prazno gumo maš dol in opazš, da dvigalka mal postran stoji, ker si jo prej bl slabo podstavu, zato mal pohitiš z rezervo in jo daš čimprej nazaj. Ker te že pošteno v roke zebe, maš mal problemov nacilat tiste šraufe, da lepo sedejo v navoj, zato kar vidš mimoidoče, k se prikrito smejijo sami pri sebi. Teb pa prtisk sam narašča.

No počasi ti uspe dobit rezervo gor, vse šraufe zategnt, potem pa začneš avto spet spuščat dol. In ko je čist na tleh, daš dvigalko stran in ugotoviš, da rezerva pa tut ni lih med najbolj polnimi gumami na tem planetu. Skomigneš z rameni, naložiš vse orodje nazaj v avto in se odpraviš na najbližjo bencinsko, da predrto gumo napumpaš in poskusiš ugotovit zakaj je spustila. Ko si že tam, vpihneš mal zraka še v rezervo.

Roba naložena v prtlažniku

Pri meni je blo tko, da je bla na stranski steni gume 2cm razpoka. Seveda optimist kakršen sem, grem do najbližjega vulkanizerstva, če mi bojo lahk to zaflikal. Mojster pa kratkomalo skomigne z rameni, da se to pa ne da. Fino. Še en strošek - nova guma. Predvsem mi to zelo odgovarja, ker so skor cel teden prazniki, ker sem danes na Krvavcu, ker jutri in v četrtek še delam popoldne,… Nadvse čudovito pa je to, da grem v petek na Jahorino, ki je oddaljena okoli 600km. Ni najbolj fajn delat 1200km z rezervno gumo. Baje.

Countdown smo pa že zdavnaj zalaufal. Še 3 dni pa se gremo mal minglat med bosance. Ouje. Kok nas bojo pretepl - že vidm. Tole bo zaenkrat tut zadna objava pred novim letom, če nas pretepejo pa zakopljejo na kakšnem vrtu, je pa to zadnja objava sploh.

Ne sj ne, pridem zihr nazaj, ker smo z Niko, Pilotom pa IzprijenimKurcem¹ za Guinessa. Baje da mam full globok glas, to sm zdj že drugič v zadnjih parih dneh slišal. Pa nimam folk, majkemi. Mogoče zjutri, ko se zbudim. Drugač sm pa bolj piskajoč kot kej druzga. Vsaj zdi se mi…

1. Sorry, ne vem zakaj, ampak se mi zdi to edini primeren prevod za SikFak [↩]

Acer Aspire One v modri in sivi izvedbi

V torek sva se s SpinXom malce zadebatirala pred začetkom predavanj¹ o prenosnikih. O tem, kako prenosnika nimam kej nucat, ker mam že PC v stanovanju in bi bla to le potrata denarja. Potem pa je omenil mini prenosnika. Včer sm celo popoldne googlal kaj to sploh je mini prenosnik.

Primerjava prenosnika z mojo roko

Ker pravega prenosnika ne rabim, da bi kaka bolj zahtevna opravila na njem opravljal, sem se odločil za minija Za karkol bolj zahtevnega mam PC, ki zaenkrat zadostuje še vsem potrebam. Prenosnika bom pa itak rabu za pisanje kakih dokumentov² , mogoče za ogled kake serije direkt iz postle, MSN in internet po celem stanovanju,…

Danes sem se zjutral zbudu, najdu bigbang.si, vidu ceno, se odloču še za podaljšanje garancije - Se zgodi in lappy je že moj Winsi so že gor, Firefox je že gor, messenger je že gor, ostalo še pride na vrsto.

Full je zakon, ker je tko miniaturen. Tuki sm še slikal, da se vid kok je to kej v primerjavi z mojo roko

1. Aja, kdor še ne ve - zdej sm začel spet s faxom. Vpisan na FRI VSŠ [↩]
2. čeprov mi, zaradi majhnosti, tipkanje zaenkrat še ne gre najbolj od prstov [↩]

Dolg cajta je minilo, odkar sem mel nazadnje dopust. Tokrat pa sva si z Edijem vzela kar 2 tedna frej. Najprej sva si vzela en teden, za kar sta bla glavna razloga kolpa in morje. Potem pa sva si vzela še en dodatni teden - za to pa je glavni krivec Anna.

Prihaja s Poljske, stara je 22 let in že slab teden živi v našem stanovanju. Prišla je na počitnice v Slovenijo. Tukaj je bla enkrat lani za približno dva meseca, ko je bla na erasmusovi¹ izmenjavi študentov. Med tem časom je delala prek študenta v cezarju² , kjer se je tudi z ostalimi SiOLovci dodobra spoznala. Letos februarja pa je šest teh junakov odšlo na roadtrip na Poljsko, ker jim je Anna preskrbela prenočišča, izlete, … Takrat so se tut dogovoril, da pride enkrat k nam na obisk. In zdej je tuki.

Spoznal sm jo v soboto, k je pršla na žur za mojih 21 let. Skupi smo se ga zapijal do štirih, ko je šla domov. Z ostalimi pa smo vse do pol sedmih zjutri poganjali svoja jetra do skrajnosti. Nato sem celo nedeljo pospravljal party plac, proti večeru pa sva šla z Lepijem nazaj v LJ. Od nedelje tko ni blo nč več posebnga.

V ponedeljek pa sva z Edijem že ob pol enajstih odprla prvo pivo in ga pila cel dan naprej. Anna se je udejstvovala v kuhni, kjer smo ji pomagal prpravt neko tradicionalno polsko jed imenovano Pierogi.

Najprej je blo treba narezat čebulo. Za to rabiš posebno zaščitno opremo:

Takole zgleda tole preden daš skuhat:

Takole pa potem, ko je že skuhano:

Niti ni blo tko slabo. No v ponedeljek je bil kar zanimiv, glede na to, da sva z edijem spraznila plato piva in še isti dan šla v mercator po drug “paket”. Ja vem - kronik.

V tork smo šli v kino gledat Princ, ka s’ pijan?³ in sem pol filma prespal. Razočaran v glavnem.

Včer smo šli pa najprej na Bled. Tam smo šli najprej na en sprehod okol jezera, spili eno pivo in se odpravili proti Bohinju. Na poti tja smo se ustavl na kosilu. Potem pa smo šli k jezeru, kjer se je Anna tut mal kopala, medtem ko smo bli mi preveč reve, da bi se zmočil. Nazaj smo šli okol šestih in na poti sta Edi in Anna zaspala v avtu. Men pa tut ni velik mankal. Super dan.

Dans gremo pa spet v kino. Gledat Wall-eja. Upam, da ne bom spet razočaran.

P.S.: A sem omenu, da me 14 dni na šihtu?

Anna:

1. Al neki tazga? [↩]
2. Ja, ja.. to je tista gostilna, kjer sem bil velikokrat pijan, nekajkrat zaspal in malo manjkrat videl Fetalija [↩]
3. The Chronicles of Narnia: Prince Caspian [↩]

… to ne zgleda tako, kot bi nekateri pričakovali. Kako pa zgleda? Ja najprej se je treba odločit kateri šport je pravi zate. Ko to ugotoviš, potrebuješ vso potrebno profesionalno opremo. Ja, profesionalno! Dobro je le najboljše in tistega 0.2%, ki ga pridobiš z nakupom pro pripomočkov, je bistvenega pomena. Potem pa rabiš treninge. Več treninga, boljši si.

Ker v pingpongu nikoli nisem bil kaka zvezda, sem se odločil malce izboljšat moje skille. Ampak ker pingponga ne moreš trenirat čist dehidriran, rabimo zraven hidracijsko tekočino. In katera je najboljša? Ja pivo, seveda. In pol človek začne razmišljat: pingpong + beer, beer+pingpong. Beerpong¹ . Itak!

Torej - šport smo našli, opremo vemo kje bomo kupili, treniramo lahk pa tut že mal brez opreme. Točn to sm mel v planu ta vikend. Yaaaay! Na vidiku dva zelo produktivna dneva.

1. Ta link znam na pamet, majkemi!! [↩]

Bil je spet eden izmed tistih dni v tednu, ko smo zjutraj na vlaku še čisto zaspani že razmišljali katero uro bi se najbolj splačalo prešpricat, da ne bi dobil neopravičenih in tako lahko brezskrbno pili pivo ter igrali biljard. Ja, to so bili še dobri stari dnevi srednje šole. Ne vem več ali je bil to torek ali sreda. Pa sej niti ni pomembno. It was legendary.

Neki Blaževi kolegi so se odločil, da grejo v Portorož in o tem so se celo pot do šole tut pogovarjal. Oni so šli menda samo k prvi uri, potem pa je bil plan, da se gre na morje. Prvo uro smo mel zgodovino in pred začetkom ure, mi reče Blaž:”Dej gremo v Portorož.” Js sm ga pa samo debelo pogledal:”A si se mal v glavo ruknu?” Ker je bila celotna ura zgodovine precej dolgočasna, sem razmišljal o ideji, da bi res lahko neki zanimivga počel. In čist pred koncem ure pošljem sms Blažu:”Kdo še gre?”

Vzela sva še Žana, tadruzga Blaža - Jumbota in pa Spinxa. Najprej smo šli v Spar, kupili plato piva in se odpravili v Portorož. Na poti tja smo spili tisto pivo zato smo moral it takoj v gostilno, ker žejni pa res ne moremo bit. Ker je bila to ravno picerija, smo pojedli še pice. Ker še ni bil pravi čas za odhod domov, smo šli še malce pogledat okol. Šli smo na pomol, kjer me je prov prijetno zalilo zaradi udarca enega vala. Nato smo šli še na neko obzidje, na nek stolp. Tam je tako pihalo, da nas je kar premikalo. Na poti domov smo se ustavili še v Ljubljani, pri Blaževih kolegih. Nato sva z Blažem peljala domov še Spinxa, Žana in Jumbota in šla k sošolcem, ki so bili v eni zidanci. Domov sem prišel proti jutru.

Takrat smo se zmenili, da bomo vsako leto ta roadtrip ponovili. Lani js pa Spinx nisva šla¹, letos pa je namesto Spinxa šel Simon - tudi bivši sošolec.  Žan je bil že prejšnji teden v Portorožu, kjer je tut mobitel zgubu. Našel ga je en študent in mu je tut prnesu telefon. Še piva v zahvalo ni hotu. Do enajstih zvečer smo bili pred nekim študentskim domom, pri naših trebanjskih študentih.

Ob enajstih odrinili iz Portoroža, malce čez polnoč smo bili v Cezarju. Prej sem odložil še Jumbota in Simona, ker nista bila več tako zmožna hodit, ostali trije pa smo šli še naprej. Ko so Cezarja počasi zapiral, sva z Žanom naložila sodelavca in smo šli v Šiško k še enem bivšem sošolcu. Domov sem prišel ob petih zjutraj.

P.S.: Namen sem imel malce bolj podrobno vseskup opisat, vendar se precej stvari niti ne spomnim, poleg tega se mi pa ne da sploh pisat.

1. Da so šli, sem šele zdej zvedu [↩]

Definitivno je najpomembnejša sestavina dobra družba. To je bila tut prva stvar katere sem se lotil za zadnjo fešto. Ediju sem oblubu, da se ga bomo enkrat skupaj s sodelavci malo zapil v naši zidanci
in tko sem kar njega vprašal, kateri vikend bi mu najbolj ustrezal. Ja, to je bil ta vikend. V štartu sem sicer povabu okol 10 ljubljančanov + 15 kolegov, ki vedno pridejo na fešto kadar je v naši zidanci. No ja teh 10 ljubljančanov je potem na koncu naneslo na 20 ljubljančanov, ampak še vseeno so bli sami kul ljudje in tut zarad njih je fešta uspela.

Druga pomembna sestavina je plac. Plac so moji starci zgradil ravno z namenom feštanja, ker doma primernega prostora za žur nikol ni blo. In sta zgradila zidanco.¹  Ko vstopiš notri te preseneti ogromen plac. Na levi je ogromna miza, ki sprejme tudi 30 suhih ljudi. Pogled navzgor razkrije lesen balkon in še nedokončano fuk kamro sobo. Naravnost sta kuhinja WC, na levi so stopnice, pod stopnicami pa je zaklad - kevder. ((Za nedolenjce - klet))

Poskrbljeno mora bit tut za jedačo in pijačo. Tokrat je padla odločitev, da bomo jedli pice. Ker imamo zunaj tudi krušno peč, sem nafehtal mojega najbolj kul brata, da bo cel večer peku pice. In jih tut je. 30 pic je šlo v parih urcah kot za hec. Lakota je nastopila tudi kasneje, že proti jutru. Takrat je bil čas za popečene obložene kruhke.  Navadni obloženi kruhki, postavljeni v peč za par minutk. Nimaš boljšega, ko si ob štirih zjutri lačen kot volk in pijan kot mavra. Pijača pa je bila več ali manj odvisna od posameznika. Ljubljančani so si prinesli mnogo pijače s seboj - 2 platoja piva, 5l žgane pijače. Ko jim je tega zmanjkalo pa so se nam pridružili pri pitju cvička in chardonnayja ter bambusov, polk in špricarjev. Izginilo je okrog 50l cvička.

Muska. Precej pomembna sestavina. Imeli smo dva floora. Zuni je sekala narodno zabavna iz zvočnikov Binetovga Golfa, notri pa se je na šibkem 5.1 sistemu vrtela muska z laptopa predvsem po izbiri žurerjev.

Nasvet - če organiziraš žurko, poskusi ostati na nogah vsaj toliko časa, kot vsi ostali. Ni dobro, če zaspiš ob pol treh zju3 in se zbudiš naslednje jutro na tisti provizorij postelji na balkonu² zraven sodelavke in sodelavca.

Ko sem se zbudil, sem bil še tako pod vplivom cvička, da sodelavca niti nisem opazil. Ko sem prišel dol, so bili ostali že budni. In ko jih vprašam Kje je Igor?, jim na odgovor Spal je na vajinih nogah., nisem verjel. Sem mogu it šenkrat pogledat, če je res tam.

Bilo je pestro, glavni utrinki pa so sigurno špricarpong - različica beerponga in tabasco incident - Nejc je prinesel razrezano pico, zato sem vzel en kos. Ker je potekala ravno debata, sem še nekaj časa počakal, preden sem zagrizel v slastno večerjo. Bila je sicer malce kiselkasta,  a me to naslednjih 10 sekund ni motilo vse dokler nisem začutil, da je zadeva malce pekoča. Ko se mi je posvetilo, kaj se dogaja, sem stopil iz kevdra, da bi Nejca okurcal, takrat pa zagledam Mileno, ki šprinta skozi zidanco in si maha pred usti, da bi si jih ohladila. Ko pride do cilja, tam vzame pivo in celega spije na eks. Tako sem se smejal, da sem še Nejca pozabil napizdit.

To je pa tudi več ali manj vse kar se spomnim.

Pa naj še kdo reče, da ne znamo proper fešte naredit!

1. Vikend? [↩]
2. Ja, ta balkon je noter. Gank po domače, pravjo pr nas [↩]

Kdaj sem nazadnje ob petih zjutri vstal, šel pod tuš, se zrihtal in šel na pol urni sprehod? Ne spomnim se. Mogoče zato, ker nisem še nikol tega naredu. Dans je blo prvič. Pa niti se nisem tako čudno počutu. Sm se očitno v teh parih dneh že navadu hodit peš.

V sredo sm se pa čist zgubljenga počutu. Moja xsarca je mela neke težave z ročno in ni tehničnega opravla, zato je mogla it k mehaniku. Js sm pa brez nje mogu it v LJ. In zdj hodm vsak dan peš na šiht. Pol ure osvežujočega gibanja. Sej sam sprehod me tok ne moti. Dolgočasno je. Zdj sm si vsaj shuffla nabavu in mi krajša mrzle minute do šihta. Btw, moram pohvalit ta mali plejerček! Baterija mi zdrži zdle že 15. uro brez polnjenja. Me zanima kok časa bo še, preden ga spet priklopim. No z njim se počutim vsaj malce bolje. Bolj varno, ker drugega ne slišim, kot glasne muske. V avtu se počutim vsaj malo varneje, v svojem mehurčku, zaščiten pred ostalimi. Peš pa se mi zdi tako … na odprtem. Hvala bogu je konec tega. Danes grem še zadnjič peš domov. Potem pa po xsaro, ki je zdj že registrirana. Woohoo.

Spomnu sm se še ene slabosti. Zdj moram spet hodit peš čez železniško progo. Khm. Ob pol šestih zjutri, čist zaspan.

Avto je zakon!

V sredo smo bli v cezarju. Ugotovu sem, da nisem več navajen pit. Po petih,šestih pirih sem bil že kar precej luštn. Okrog pol dveh smo se odpravljali proti domu in sem seveda mogu it še na WC prej. In ravno, ko sem stopal po stopnicah, se ozrem gor in vidim Fetalija, ki sedi pri mizi nad stopniščem, bere časopis in pije pivo. Ob pol treh zjutri. Kaj nej rečem - Fetalij

Uf, shuffle je nehal delat. Očitno zdrži okol 15 ur. Ga morm dat hitr polnit, da ne bom na poti domov brez.

Mam pa še eno freak težavo z volanom (tistim za PC). Pedal za bremzo mi enkrat dela, enkrat ne. Se pa zahvaljujem podjetju VideoTop, ki so mi tako hitro odgovorili na mai, v katerem sem jih prosil za pomoč, saj so uradni serviserji za moj volan. NOT. Nobenga odgovora. Poslal sem isti mail še na Eventus pa so mi takoj sporočil naj se na VideoTop obrnem. Ti kekci pa še odgovorit nič ne morejo, kaj da bi mi šele kej pomagal.

Zakaj majo sploh mail kontakte, če nihče ne odgovarja?

Po dolgem času je tukaj zopet nekaj utrinkov iz Mičotovega življenja.

Bila je sobota popoldan, ko sva z bratom prišela do Mičotove sestre, Katje. Njunih tastarih ni blo doma¹, zato smo se ta teden pri njih večkrat dobili, predvsem v večernih urah. Ko sva bila tam, je pogovr nanesel na Mičota. Menda je bil že v petek precej bogi. V soboto pa je okrog desetih vstal, ob 11.20 se je že napotil v Trebnje s sosedom. Namesto na kavico, osvežilne pijače in podobne napitke za odganjanje mačka, sta se zapodila v bambus. In do takrat, ko sva z bratom prišla do Katje, je bil menda Mičo že precej lušten.

To je bil tut eden izmed razlogov, da sva se odločila, da greva osebno preverit situacijo. Ko sva prišla v Trebnje, je bil Mičo res nemogoč. Kelnarci je sicer dajal komplimente, ampak smo se ob njih vsi samo spogledovali in gledali v tla. Ko ga je kelnarca začela ignorirat pa je komplimente delil še vsem ostalim. S seboj sta imela še nekega Mičotovega sodelavca, s katerim sta med poletnimi počitnicami skupaj delala. Tudi on je že težko stal na nogah.

Potem je padla odločitev, da bomo nekaj povečerjali. Zato so fantje sklenili, da se gre v motel. Ker z bratom nisva bla lačna, sva šla nazaj h Katji in ostalim. Oni trije pa so šli na večerjo…

Jaz sem nekaj časa bil še pri Mičotu doma, okoli enajstih pa sem se odpravil proti domu in šel pred TV, kjer sem tudi zaspal. Ob pol enih pa pride domov Denis² in me zbudi. Ko me je uspel zbudit, je povedal, da so Mičota odpeljali policaji. V trenutku sem bil buden in široko nasmejan.

Ko so bili v motelu, so veselo večerjali. Na večerjo sta prišla tudi dva policista. Mičo je seveda bil zelo glasen, vpil proti policistom, jih zmerjal³… Policisti so ga več al manj ignorirali. Fantje so se navečerjali in se odpravili iz motela, da bojo šli proti domu. Vendar Mičotovemu sodelavcu nikakor niso bile všeč policijske tablice na Škodi. Zato jih je z okvirčki vred odtrgal in vrgel v bližnji grm. Potem so šli domov. Ker doma ni bilo nič zanimivega za počet pa so se odločili, da grejo v eno bližnjo gostilno. Tja je šel tudi brat in še par drugih. Ko so se pripeljali pred to gostilno, je bil tam že policijski avto z lučkami. Ko so prišli v gostilno, jim je kelnarca povedala, da iščejo enga mejhnga, blond, z očali. To je precej točen opis Mičota. Ker sta bila s sodelavcem tudi že na poti proti tej gostilni, je brat hitro poklical Mičota. Naj ne hodita, ker grejo policaji. Ker sta mislila, da ju kliče zato, da ne bosta vozila pod vplivom alkohola, sta avto parkirala ob cesti in nadaljevala peš.

Na poti do gostilne pa so jih našli policisti. Po nekaj minutnem zasliševanju pa so ju kar odpeljali na policijsko postajo.

Kaj točno so potem delali na PP ne vem, ker tudi Mičo ne ve - ne spomni se. Njega so vglavnem oprostili vseh sumov in je šel kmalu domov. Za sodelavca pa ne vem.

No tako je šel Mičo v zapor. No - na policijsko postajo.

1. Bili so cel teden na Rogli [↩]
2. Moj mlajši, a za 15cm višji brat [↩]
3. Če majo uniformo, menda niso nič bolj pomembni od njega [↩]

Zadne cajte so v modi raznorazna oblačila. Ker je bilo v soboto precej dolgočasno pri podiranju v gozdu, sem se odloču, da bom predstavu mojo novo modno kreacijo. Kako so vam kaj všeč lesene hlače?

Včeraj smo bili v kinu. V Koloseju vrtijo film Pošastno, a mu jaz raje pravim Cloverfield¹. Film je zakon. Začetek je sicer malce nezanimiv, a pač tam mora bit, da lahko temu sploh rečemo film. Začne se s poslovilno zabao Roba, ki zaradi službe odhaja na Japonsko. Na tej zabavi pa je Hud zadolžen, da vse podokumentira. Približno na sredini te žurke pa se tla stresejo, luči ugasnejo, nastane celotna panika. In zaradi načina snemanja te prov pritegne, ker imaš filing, da si res tam.

Celoten film je zelo napet, tako da tista ura in pol mine zelo hitro. Ko je filma konec pa vidiš celo dvorano, ki strmi v platno in si preprosto želi še. Film se konča kot bi ga odrezal in pušča veliko možnosti za kakšno nadaljevanje. In če nadaljevanja ne bo, se bom prov žrl, ker pri takem filmu si preprosto želiš več.

Priporočam vsem, ki si želite malce drugačnega filma, malce drugačne sci-fi shrljivke. J.J. Abrams je zopet postregel s super filmom, tako kot je to storil že v preteklosti (Lost, Armageddon, Mission: Impossible III, Alias). Upajmo, da bo tako še v bodoče s kakšnim nadaljevanjem tega filma. Očitno že pripravlja novo serijo Anatomy of hope. Bomo vidli kak bo. Vsekakor pa priporočam Klovenfield.

1. Linka vsebujeta pokvarjence - spoilerje [↩]