Po dolgem času je tukaj zopet nekaj utrinkov iz Mičotovega življenja.

Bila je sobota popoldan, ko sva z bratom prišela do Mičotove sestre, Katje. Njunih tastarih ni blo doma¹, zato smo se ta teden pri njih večkrat dobili, predvsem v večernih urah. Ko sva bila tam, je pogovr nanesel na Mičota. Menda je bil že v petek precej bogi. V soboto pa je okrog desetih vstal, ob 11.20 se je že napotil v Trebnje s sosedom. Namesto na kavico, osvežilne pijače in podobne napitke za odganjanje mačka, sta se zapodila v bambus. In do takrat, ko sva z bratom prišla do Katje, je bil menda Mičo že precej lušten.

To je bil tut eden izmed razlogov, da sva se odločila, da greva osebno preverit situacijo. Ko sva prišla v Trebnje, je bil Mičo res nemogoč. Kelnarci je sicer dajal komplimente, ampak smo se ob njih vsi samo spogledovali in gledali v tla. Ko ga je kelnarca začela ignorirat pa je komplimente delil še vsem ostalim. S seboj sta imela še nekega Mičotovega sodelavca, s katerim sta med poletnimi počitnicami skupaj delala. Tudi on je že težko stal na nogah.

Potem je padla odločitev, da bomo nekaj povečerjali. Zato so fantje sklenili, da se gre v motel. Ker z bratom nisva bla lačna, sva šla nazaj h Katji in ostalim. Oni trije pa so šli na večerjo…

Jaz sem nekaj časa bil še pri Mičotu doma, okoli enajstih pa sem se odpravil proti domu in šel pred TV, kjer sem tudi zaspal. Ob pol enih pa pride domov Denis² in me zbudi. Ko me je uspel zbudit, je povedal, da so Mičota odpeljali policaji. V trenutku sem bil buden in široko nasmejan.

Ko so bili v motelu, so veselo večerjali. Na večerjo sta prišla tudi dva policista. Mičo je seveda bil zelo glasen, vpil proti policistom, jih zmerjal³… Policisti so ga več al manj ignorirali. Fantje so se navečerjali in se odpravili iz motela, da bojo šli proti domu. Vendar Mičotovemu sodelavcu nikakor niso bile všeč policijske tablice na Škodi. Zato jih je z okvirčki vred odtrgal in vrgel v bližnji grm. Potem so šli domov. Ker doma ni bilo nič zanimivega za počet pa so se odločili, da grejo v eno bližnjo gostilno. Tja je šel tudi brat in še par drugih. Ko so se pripeljali pred to gostilno, je bil tam že policijski avto z lučkami. Ko so prišli v gostilno, jim je kelnarca povedala, da iščejo enga mejhnga, blond, z očali. To je precej točen opis Mičota. Ker sta bila s sodelavcem tudi že na poti proti tej gostilni, je brat hitro poklical Mičota. Naj ne hodita, ker grejo policaji. Ker sta mislila, da ju kliče zato, da ne bosta vozila pod vplivom alkohola, sta avto parkirala ob cesti in nadaljevala peš.

Na poti do gostilne pa so jih našli policisti. Po nekaj minutnem zasliševanju pa so ju kar odpeljali na policijsko postajo.

Kaj točno so potem delali na PP ne vem, ker tudi Mičo ne ve - ne spomni se. Njega so vglavnem oprostili vseh sumov in je šel kmalu domov. Za sodelavca pa ne vem.

No tako je šel Mičo v zapor. No - na policijsko postajo.

1. Bili so cel teden na Rogli [↩]
2. Moj mlajši, a za 15cm višji brat [↩]
3. Če majo uniformo, menda niso nič bolj pomembni od njega [↩]

Sobota je in js sm na šihtu¹ . Vem, nimam lajfa. Pustmo to. Klicev ni velik in tko sm se spravu tole objavo pisat, da bo darling Nika mela kej za brat

Bila je rojstnodnevna zabava šestih sodelavcev in bivših helpdeskovcev v bivšemu lokalu Bailey’s² tam pri RTVju. Mogl smo itak začet že prej in ta začetek je bil v Cezarju - zraven borze, na Bavarcu.

Tam smo bli že precej opiti, tko da se niti ne spomnim dobro poti do bejlija. Ko sem šel danes iskat bundo, ki sem jo pustil³ tam, sem se kakšnih 15 min sprehajal po ulicah gor in dol, da sem najdu. Vedu sm, da je tam nekje, kje točno pa se nisem mogu spomnit. No, lokal sem najdu, bundo sm pa tut dobil.

Bilo je noro, spet je bil to eden izmed tistih 5 ali manj večerov v letu⁴, ko se spravim razkazovat mojo plesno nesposobnost. Okrog druge ure sem dobil klic od frendov⁵ , čez slabo uro sem bil menda že na Dolenjskem. Men pa zju3 čist nč jasn, zakaj ne spim v postli v LJ. Zbudu sm se pa v dnevni sobi na Turbo Maximusu. Jebemti in alkohol.

Zgleda, da bom mogu odpret še eno kategorijo - moje prigode. Zadne cajte jih je vedno več, Mičotovih pa vedno manj. Postajam Mičo Grejt

No pa še mal offtopic. Ker moj blogroll počasi izumira - vedno manj objav, še veliko manj zanimivih objav - zato sem malce iskal kakšen zanimiv blog in naletel na par zanimivih.

Prvi je kratkočasnik. Tu so kakšne zanimive objave v zvezi z blogi in nasploh zanimivosti na internetu in drugje. Tu sem našel tut drugi blog.

Blog, ki objavlja pisma britanskega vojaka Harryja iz prve svetovne vojne, ki se je boril v Belgiji in pisal pisma svojemu bratu, sestri in ženi. Objavlja jih njegov vnuk, točno 90 let po tem, ko so bila napisana. Zanimivo, preberte

Tretji blog je zvita felgna. Tut precej zanimivo branje Sm vidu, da si že prej parkrat komentirala pa se nism tok potrudu, da bi tvoj blog pogledal. Zdj mi je pa žal. Nič ne de, mi vsaj na nočni ne bo dolgcajt, k bom mel kej brat

Pod vplivom tistega vojakovega bloga in ene epizode serije The Pretender, sem našel še tole stran. Stran o pilotu, ki je na Hirošimo odvrgel atomsko bombo. Umrl je pa lani novembra⁶.

Aja, skor bi pozabu. Preberte ta blog. Umiram od smeha. Fehim rula.

1. Ko sem tole pisal, je bla še sobota [↩]
2. Zdej ne vem kko se mu reče [↩]
3. Pozabil, ja [↩]
4. Iz leta v leto več. Najbrž zato, ker sem iz leta v leto večji pijanec [↩]
5. Sem šel gledat phone log [↩]
6. Če ne boste šli lih brat - pač ena zanimivost [↩]

Moja predstava o popolni izmučenosti je pravkar dobila nove razsežnosti. Dva dneva zapored delat popoldne pa nočno, tretji dan it pa bordat, ni lih najbolj bistra ideja, kar sem jih do zdej mel. Pisal sem že o teh mojih napornih dnevih ampak si niti prbližno nism predstavljal, da bom danes tok zbit. In js sm v primarnem planu mel še včeraj nočno delat. Hvala bogu, da sem menjal, ker bi celo noč prespal.

Zdj pa spet na šihtu, sedim za računalniku in se smilm sam sebi. Zakaj nisem tak k John McClane? Ali pa še bolje - Jack Bauer. Ta dva brez problema preživita en mesec brez spanja, folk lahko strelja nanju, jih muči, pretepa ampak na koncu sta še vedno polna energije.

Zgleda, da se bom mogu na kavo navadit. Čeprov je ne maram, me resnično zanima, če kaj pomaga pri poudarjanju istih zadnjih delcev energije, ki jo še mam v sebi.

Ja, na Krvavcu je blo kar kul. Slik nimam, ker sem na mobitelu mel prazno baterijo, digitalca sem pa v avtu pozabu. Sem hotu posnet Mičota, kako se uči bordat oziroma, kako se uči čimbolj elegantno padat. Pa se očitno ni izšlo.

Zjutrej sm se zbudu z bolečinami POVSOD. Bolijo me trebušne mišice, bolijo me noge, hrbet. Boli me desna obrv (pa ne kocine). Rabu bi masažo. A se katera javi, da pride tuki na šiht pa me še naslednjih 5 urc malce masira? Mnja, sej se mi je zdelo.

Aja, 2 girls 1 cup najbrž vsi poznate, ne? Tuki je par zanimivih reakcij ob gledanju tega posnetka, spodnji clip je pa ljubezenska pesmica, ki jo je ta famozni posnetek inspiriral.

2 Girls 1 Cup Reaction #1
2 Girls 1 Cup Reaction #2
2 Girls 1 Cup Reaction #3
2 Girls 1 Cup Reaction #4
2 Girls 1 Cup Reaction #5
2 Girls 1 Cup Reaction #6
2 Girls 1 Cup Reaction #7
2 Girls 1 Cup Reaction #8
2 Girls 1 Cup Reaction #9
2 Girls 1 Cup Reaction #10

lp, agarwaen

Da mi ne bo kdo dol padu tuki, ker tole se res lahko samo Mičotu zgodi in nikomur drugemu. Bilo je leto nevem-več-katero, Mičo in njegova sestrična Urška, sta se odločila, da bosta v Urškini zidanci mela skup fešto.¹

V glavnem, fešta se je začela, Mičo pa ne bi bil Mičo, če ne bi bil zvezda večera.

“Prkantan je bil že k marela” in je mogu it scat. Kje drugje je še boljši plac, kot zadej za zidanco. Mal je že sneg padal, zato je bilo še tok bolj romantično scat v naravi. Drselo je k svinja, sploh po stopnicah. Pride on na vrh - za zidanco - in gre tam proti sredini. Zagleda en temen kvadrat in the middle of nowhere. Dvigne nogo in veselo zakoraka naprej, da bo seveda gor stopu. Kar naenkrat se znajde do pasu globoko v dreku. DOBESEDNO. Tisto ni bila kakšna stopnica, na katero se sneg še ni prijel, ampak je bila greznica, s katere so odmaknili pokrov. Zakaj, še zdj ni jasno. Vsaj men ne.

Hvala bogu, da se je Mičo z rokami ujel na robove tiste greznice, manično brcal z nogami - za kratek čas postal pravi mali mikser gnojnice - in se na vse grlo drl, naj mu pomagajo. Pa so ga rešili, kot kakšnega mucka z drevesa, kakor ga radi zafrkavamo² .

Potem so ga odnesli noter pod tuš, saj ga zunej niso mogli prat, ker je bilo premrzlo. Polivali so ga s tušem kar nekaj minut. Ker se sprat tistega ni dalo, smrdel pa je še vedno - jah kaj druzga - kot greznica, so ga zavili v eno staro dekco in ga strpali v avto. Odpeljali so ga domov, da je cune vrgel v kontejner in se šel dodobra stuširat - večkrat!

Od takrat ni več isti…

lp, agarwaen

1. Takrat mene ni blo zraven, ker niti nisem bil še tok v tej družbi. Pismo je res že dolg nazaj tole… [↩]
2. To pa je že spet material za novo epizodo [↩]

Joj. Kako se ljudje motijo. To je pomoje definitivno najslabša stvar, ki jo lahko narediš, če se želiš znebiti mačka. Vsaj dolgoročno. Znebiš se ga tisti dan - takoj. Je pa potem naslednji dan hudo. In joj, prejoj, kako je hudo.

Petek in sobota sta bila dneva, ko smo pripravljali teren, da bi bil test čimbolj avtentičen. Filmček, kako sem to pripravljal v petek še sledi. V bistvu smo v petek začeli v gostilni - kje pa drugje. Po mnogih litrih bambusa, smo se odločili, da se je treba malce prestavit. Šli smo h kolegu domov, ker je bil sam. Imeli smo 2 steklenici stocka in colo. Recimo, da nam se je kar uspelo pripraviti na mačka. Jutro je hitro minilo, mačka pa tut ni bilo kakšnega pretirana, tako da niti nisem kakšnih posebnih sredstev testiral.

Preberi preostanek članka »

Evo, drugi del mičotovih prigod. Bilo je za novo leto 2005/2006, ko smo praznovali v moji zidanci. Seveda ni šlo drugače, kot da smo pozno v noč nazdravljali s cvičkom, šampanjcem in drugimi dobrotami. Mičo se je potem odločil, da bi malce zaplesal. Ker nobene bejbe, ki bi z njim plesala ta break dance¹, ni bilo, je zapregel eno metlo.

Nekaj časa mu je še neki ratal migat okol štila, potem pa se je začel njegov break dance. Metlo je zagrabil in jo - zlomil. Potem jo lepo poravna, meni nič - tebi nič, začne plesat oz. tuki je začel potem ribat po tleh. Malce se sicer še ozre okol, če ga je kdo vidu in ker snemalca ni vidu, je nadaljeval s čimer je začel.

Filmček je sicer slab, ker je bil posnet postrani in sem moral potem zarotirat za 90°. Že tko se slabo vidi, zdej je pa še vse zmanjšano in je sploh slaba slika. Tut posvetlit sem moral, da se bolš vid.

lp, agarwaen

Preberi preostanek članka »

1. Dobesedno, mind you! [↩]

Evo, kot obljubljeno, sem naredu Mičotovo kategorijo.

Mičo je eden bolj zrelaksiranih ljudi, kar jih poznam. Še posebej kadar ga malce spije. Takrat je on tak kot je, se ne sekira kaj si drugi mislijo o njem. Sicer drug dan nabija z glavo ob steno, ampak to res nima veze.

Kar je pomembno, so njegove prigode. Vedno, ko se na katero izmed njih spomnim, se nasmejem.

O eni sem že pisal tukaj, dans pa bom o tem, kako se lahk neki smešnga zgodi Mičotu tut, ko je trezen. It can happen to everyone. It happens to Mičo a bit more often.

Preberi preostanek članka »

Alkohol je za tiste, ki se mu znajo upret. Za tiste, ki se znajo kontrolirat po tem, ko ga malce spijejo. To zna bit problem včasih. Posebej pri ljudjeh, ki so znani po tem, da imajo “probleme”, ko preveč spijejo.

Ura je bla malce čez sedem. Lih iz nočne sm pršu in kot ponavadi, se vsedem za ((No, ne dobesedno ZA - you know what I mean) računalnik. Nastavim eno serijo, da jo bom pogledal. To me ponavadi uspava, če sem malenkost zaspan. Začnem gledat eno serijo, se mi začne spat vmes in grem v postlo. Zaspim v trenutku. K dojenček.

Gledam js ene 10 minut serijo pa se v sobi za mano odprejo vrata. Se obrnem in zagledam cimra.

“Jutro, Mičo!”
“Mhhmppghh”
“Si že vstal?”
“Hmmpfhh, vstou…”

Potem se obrne proti moji postelji, odgrne kovtr in deko. Pa ga js gledam pa mi ni blo nč jasno. Sm mislu, da bo mal zaležal, k je zgledal še precej zdelan. On se pa obrne, potegne boxarce na kolena in se vsede na mojo postlo z golo ritjo. Men pa še vedno nč jasno.

“Mičo, pizda, kva delaš?”
“Srou…”
“Kva boš srou, kreten!?!? Bejž na skret!!”
“Sej sm… hmmmghhhpff … na skretu…”
“ARGH! Jebemti, Mičo, bejž dol z moje postle pa spizdi na skret. Prokleta seronja!”

Pol se je še drug cimer zbudu, s katerim sva v isti sobi. Pa nama je uspelo pijančka s skupnimi močmi prepričat, da je šel na skret.

Hvala bogu, da nisem šel prec spat. A si predstavlate, kako bi blo, če bi šel takoj spat?

lp, agarwaen

P.S.: Ok. Tole sem napisal že v petek zjutraj. Pa sem kliknu objavi in mi je vmes zmanjkalo internetne povezave. In mi ni objavlo. Kliknem gumb nazaj, ko sem net dobil. Texta nikjer več. ARGH! Jezen in obupan grem stran od kompa. Sedajle pa vidim od wantyke komentar, da ni nobene objave. Pa sem hotu napisat tole, da sem že napisal objavo in da je zginla. Pa klikem in je bla tuki. Tako, da zaenkrat bo tole.

P.P.S.: Mičo je imel vedno veliko vzdevkov. Sedaj jih ima še nekaj novih: Seronja, Sračko, Kaki,…

P.P.P.P……S.: Evo zadnji. Moram še povedat, da se sedaj zaklepam v sobo. S cimrom sva nabavla high tech security system, da naju varuje pred nezaželenimi kakci. Just kiddin’