Kdaj sem nazadnje ob petih zjutri vstal, šel pod tuš, se zrihtal in šel na pol urni sprehod? Ne spomnim se. Mogoče zato, ker nisem še nikol tega naredu. Dans je blo prvič. Pa niti se nisem tako čudno počutu. Sm se očitno v teh parih dneh že navadu hodit peš.

V sredo sm se pa čist zgubljenga počutu. Moja xsarca je mela neke težave z ročno in ni tehničnega opravla, zato je mogla it k mehaniku. Js sm pa brez nje mogu it v LJ. In zdj hodm vsak dan peš na šiht. Pol ure osvežujočega gibanja. Sej sam sprehod me tok ne moti. Dolgočasno je. Zdj sm si vsaj shuffla nabavu in mi krajša mrzle minute do šihta. Btw, moram pohvalit ta mali plejerček! Baterija mi zdrži zdle že 15. uro brez polnjenja. Me zanima kok časa bo še, preden ga spet priklopim. No z njim se počutim vsaj malce bolje. Bolj varno, ker drugega ne slišim, kot glasne muske. V avtu se počutim vsaj malo varneje, v svojem mehurčku, zaščiten pred ostalimi. Peš pa se mi zdi tako … na odprtem. Hvala bogu je konec tega. Danes grem še zadnjič peš domov. Potem pa po xsaro, ki je zdj že registrirana. Woohoo.

Spomnu sm se še ene slabosti. Zdj moram spet hodit peš čez železniško progo. Khm. Ob pol šestih zjutri, čist zaspan.

Avto je zakon!

V sredo smo bli v cezarju. Ugotovu sem, da nisem več navajen pit. Po petih,šestih pirih sem bil že kar precej luštn. Okrog pol dveh smo se odpravljali proti domu in sem seveda mogu it še na WC prej. In ravno, ko sem stopal po stopnicah, se ozrem gor in vidim Fetalija, ki sedi pri mizi nad stopniščem, bere časopis in pije pivo. Ob pol treh zjutri. Kaj nej rečem - Fetalij

Uf, shuffle je nehal delat. Očitno zdrži okol 15 ur. Ga morm dat hitr polnit, da ne bom na poti domov brez.

Mam pa še eno freak težavo z volanom (tistim za PC). Pedal za bremzo mi enkrat dela, enkrat ne. Se pa zahvaljujem podjetju VideoTop, ki so mi tako hitro odgovorili na mai, v katerem sem jih prosil za pomoč, saj so uradni serviserji za moj volan. NOT. Nobenga odgovora. Poslal sem isti mail še na Eventus pa so mi takoj sporočil naj se na VideoTop obrnem. Ti kekci pa še odgovorit nič ne morejo, kaj da bi mi šele kej pomagal.

Zakaj majo sploh mail kontakte, če nihče ne odgovarja?

Da boste bolj razumeli, zakaj nisem več najbolj navdušen nad svojim študentskim delom, naj opišem delovne razmere pred pol leta in delovne razmere sedaj.

… 6 months ago:

Prišel si na šiht ob sedmi uri. Prijavil si se v sistem, dal na glavo slušalke in šel čekirat maile, forume in ostalo kramo na internetu. Do osme ali devete ure si odgovoril na največ 10 klicev. Potem so se klici malce stopnjevali, a še vedno ni bilo pretirane krize. Stranke so bile v večini prijazne, zadevo si več ali manj uredil v petih ali maksimum v desetih minutah. Potem si bil par minut prost, da si lahko kakšno svojo stvar naredu vmes potem pa zopet drug klic. In tako cel dan. Stranke prijazne, ni bilo gužve, če si si vzel pet minut pavze, te ni nihče grdo gledal. Čakalna vrsta se je le redko pojavila pa še to takrat, kadar je bil res kakšen večji izpad.

… today:

Prideš na šiht ob sedmi uri in zagledaš reveža, ki je delal v nočni, da je ves neprespan in ga v čakalni vrsti čakajo že 3 stranke. Tut ostalih nekaj dopoldancev je že tukaj, ravno se prijavljajo v sistem. Ko smo vsi zlogirani, nam vsakemu do osme ure uspe odgovorit deset klicev. Kljub temu, da nas dela precej operaterjev, se že ob osmi uri začne nabirat čakalna vrsta. Najprej 5. Ob devetih jih je 13. Ob desetih jih je že 40, kar je tudi maksimum. Kar je več strank, jim tajnica pove, da smo vsi operaterji zasedeni in naj pokličejo kasneje. Drugače bi čakalna vrsta definitivno še narasla. Zaradi vrste, takoj po končanem klicu najprej vpišeš evidenco klica¹ , nato pa že takoj sledi nov klic. In za tem klicem isto vpis evidence in znova nov klic. In tako imaš klic za klicem vseh 8 ur - če ne štejemo tiste prve pol ure, ko si bil prost celih 7 minut. Izza mize nimaš časa vstat, nimaš časa it po vodo, če greš na WC, te vsi postrani gledajo, češ - lej kok klicev je, pejt odgovarjat.

Dobro, sej niti ne bi blo tok hudo, če ne bi bil vsak dan tukaj. Vsak dan 8 ali celo 16 ur. Neki se bo moralo spremenit. Al bomo imeli manj gužve, al bomo pa rabli več operaterjev, ki bojo delali manj ur mesečno. Tako počasi ne bo več za zdržat. Novinec, ki je v svojih prvih dveh mesecih delal 10 ur več mesečno več kot jaz, si je sedaj začel nosit sabo persen - neko pomirjevalo. Jebi ga.

SiOL je menda najbolj v kurcu. In najbolj v kurcu operater ima iz dneva v dan več naročnikov, več novih priključitev, več strank, ki kličejo in seveda več operaterjev, ki želimo strankam pomagat. Kdaj bo kej miru?

1. Napišeš za kakšno napako je šlo, kaj si urejal s stranko [↩]

Sobota je in js sm na šihtu¹ . Vem, nimam lajfa. Pustmo to. Klicev ni velik in tko sm se spravu tole objavo pisat, da bo darling Nika mela kej za brat

Bila je rojstnodnevna zabava šestih sodelavcev in bivših helpdeskovcev v bivšemu lokalu Bailey’s² tam pri RTVju. Mogl smo itak začet že prej in ta začetek je bil v Cezarju - zraven borze, na Bavarcu.

Tam smo bli že precej opiti, tko da se niti ne spomnim dobro poti do bejlija. Ko sem šel danes iskat bundo, ki sem jo pustil³ tam, sem se kakšnih 15 min sprehajal po ulicah gor in dol, da sem najdu. Vedu sm, da je tam nekje, kje točno pa se nisem mogu spomnit. No, lokal sem najdu, bundo sm pa tut dobil.

Bilo je noro, spet je bil to eden izmed tistih 5 ali manj večerov v letu⁴, ko se spravim razkazovat mojo plesno nesposobnost. Okrog druge ure sem dobil klic od frendov⁵ , čez slabo uro sem bil menda že na Dolenjskem. Men pa zju3 čist nč jasn, zakaj ne spim v postli v LJ. Zbudu sm se pa v dnevni sobi na Turbo Maximusu. Jebemti in alkohol.

Zgleda, da bom mogu odpret še eno kategorijo - moje prigode. Zadne cajte jih je vedno več, Mičotovih pa vedno manj. Postajam Mičo Grejt

No pa še mal offtopic. Ker moj blogroll počasi izumira - vedno manj objav, še veliko manj zanimivih objav - zato sem malce iskal kakšen zanimiv blog in naletel na par zanimivih.

Prvi je kratkočasnik. Tu so kakšne zanimive objave v zvezi z blogi in nasploh zanimivosti na internetu in drugje. Tu sem našel tut drugi blog.

Blog, ki objavlja pisma britanskega vojaka Harryja iz prve svetovne vojne, ki se je boril v Belgiji in pisal pisma svojemu bratu, sestri in ženi. Objavlja jih njegov vnuk, točno 90 let po tem, ko so bila napisana. Zanimivo, preberte

Tretji blog je zvita felgna. Tut precej zanimivo branje Sm vidu, da si že prej parkrat komentirala pa se nism tok potrudu, da bi tvoj blog pogledal. Zdj mi je pa žal. Nič ne de, mi vsaj na nočni ne bo dolgcajt, k bom mel kej brat

Pod vplivom tistega vojakovega bloga in ene epizode serije The Pretender, sem našel še tole stran. Stran o pilotu, ki je na Hirošimo odvrgel atomsko bombo. Umrl je pa lani novembra⁶.

Aja, skor bi pozabu. Preberte ta blog. Umiram od smeha. Fehim rula.

1. Ko sem tole pisal, je bla še sobota [↩]
2. Zdej ne vem kko se mu reče [↩]
3. Pozabil, ja [↩]
4. Iz leta v leto več. Najbrž zato, ker sem iz leta v leto večji pijanec [↩]
5. Sem šel gledat phone log [↩]
6. Če ne boste šli lih brat - pač ena zanimivost [↩]

Moja predstava o popolni izmučenosti je pravkar dobila nove razsežnosti. Dva dneva zapored delat popoldne pa nočno, tretji dan it pa bordat, ni lih najbolj bistra ideja, kar sem jih do zdej mel. Pisal sem že o teh mojih napornih dnevih ampak si niti prbližno nism predstavljal, da bom danes tok zbit. In js sm v primarnem planu mel še včeraj nočno delat. Hvala bogu, da sem menjal, ker bi celo noč prespal.

Zdj pa spet na šihtu, sedim za računalniku in se smilm sam sebi. Zakaj nisem tak k John McClane? Ali pa še bolje - Jack Bauer. Ta dva brez problema preživita en mesec brez spanja, folk lahko strelja nanju, jih muči, pretepa ampak na koncu sta še vedno polna energije.

Zgleda, da se bom mogu na kavo navadit. Čeprov je ne maram, me resnično zanima, če kaj pomaga pri poudarjanju istih zadnjih delcev energije, ki jo še mam v sebi.

Ja, na Krvavcu je blo kar kul. Slik nimam, ker sem na mobitelu mel prazno baterijo, digitalca sem pa v avtu pozabu. Sem hotu posnet Mičota, kako se uči bordat oziroma, kako se uči čimbolj elegantno padat. Pa se očitno ni izšlo.

Zjutrej sm se zbudu z bolečinami POVSOD. Bolijo me trebušne mišice, bolijo me noge, hrbet. Boli me desna obrv (pa ne kocine). Rabu bi masažo. A se katera javi, da pride tuki na šiht pa me še naslednjih 5 urc malce masira? Mnja, sej se mi je zdelo.

Aja, 2 girls 1 cup najbrž vsi poznate, ne? Tuki je par zanimivih reakcij ob gledanju tega posnetka, spodnji clip je pa ljubezenska pesmica, ki jo je ta famozni posnetek inspiriral.

2 Girls 1 Cup Reaction #1
2 Girls 1 Cup Reaction #2
2 Girls 1 Cup Reaction #3
2 Girls 1 Cup Reaction #4
2 Girls 1 Cup Reaction #5
2 Girls 1 Cup Reaction #6
2 Girls 1 Cup Reaction #7
2 Girls 1 Cup Reaction #8
2 Girls 1 Cup Reaction #9
2 Girls 1 Cup Reaction #10

lp, agarwaen

Prejšnji teden sem že napisal objavo, kjer sem opisal par zanimivih dialogov s strankami. Tukaj pa je sedaj drugi del. Če bo še kaj novega, si lahko nadejate še kakšen nov prispevek. Uživajte.

Sodelavka na info oddelku naredi stranki račun za klicni dostop.
O: Uporabnisko ime in geslo vpišite z malimi tiskanimi črkami, brez presledkov” Nekaj časa tišina…
S: A morm nad “i” naredit piko?

Ko je bila operaterka na uvajanju, se je ravno končala tista akcija z reklamo Svet ni eden, svetova sta dva. Nato je klicala ena starejša gospa, ki je želela to naročiti. Ni točno vedela kaj naroča, ampak je pojasnila nekaj v smislu…
S: Veste, bi se rada pogovarjala z možem. Pravite, da svet ni eden, svetova sta dva. Moj mož je pa pokojni…

O: Dajte zapret vsa okna.
Stranka odlozi slušalko in slišiš v ozadju treskanje. Dejansko je šla zapret vsa OKNA.

Preberi prostanek članka »

Zbral sem par zanimivih dialogov, ki smo jih nekateri operaterji imeli v tem času, ko delamo tu. Tole nikakor ni mišljeno kot kakšna žalitev, ampak le kot še eden izmed načinov, ki vam polepšajo dan. Kako pa kaj vi na šihtu? Se vam tut kaj zanimivega dogaja? Ja, levinja… Vem, da ma tvoj fotr skos zanimivosti pri delu, kaj pa TI?. Čakam kakšno objavo

Pa na smejanje vam želim.

S: Internet mi ne dela…
O: Katere lučke vam gorijo na modemu?
Stranka gleda in gleda okol sebe. Kljub temu, da opišem kako zgleda modem potem reče: “Num Lock!”

Preberi prostanek članka »

Danes je bil naporen dan. Začel se je že ob 23h včeraj, ko sem se ves premražen pofočkal spodaj pri vratarju. Nato je minilo dolgočasnih 8 ur nočne, od katerih sem spal bore malo. Nekateri ljudje pač ob štirih zjutraj nujno nucajo resetirat vstopno kodo za zaklenjene programe. Le zakaj… Hvala bogu, da me niso še kakšne nočne more kje lovile, pol bi bil pa res čist hin. Že dve nočni zapored. Čez dan pa nič ne spim. Bo že…

No šiht je mim, grem v stanovanje po umazane cunje. (Imel sem mali incident v petek, ko sem prišel v LJ. Doma sem vzel zamrznjen zmiksan paradižnik z dodatki paprike in čebule. Namen je bil to malce popražit in naredit sataraž. A ker se mi je v petek tako neznansko mudilo na šiht, sem vseskupaj pustil v potovalki. Ko sem zvečer prišel domov, je izgledalo kot, da sem spet 4 leta star. Ko sem odgrnil kovter, je bil srednje velik madež na postelji. Preden sem ugotovil, da je prišlo to od odtajanega zmiksanega paradižnika, sem potovalko že postavu na kovter. Tako sem moral menjat celotno posteljnino. Tudi vse frišno oprane in zlikane cunje so morale na ponovno pranje. Sej ne da ne bi zgledal funky v belem puloverju z oranžnimi obroči, ampak mi vonj ni bil preveč povšeči.) Vzamem še daljinčka od avta, rezervni ključ od avta in kodno kartico. Moram it na servis, ker mi daljnsko zaklepanje ne deluje.

Se odpravim domov. Na Dolenjsko. Da malce normaliziram alkoholno raven v krvi, vseh 6 ur na Dolenjskem globoko vdihujem svež alkoholni zrak. Po prihodu domov, najprej nafutram cucka, potem pa še samega sebe. Očitno so domači neki pohal včeraj. V hladilniku je bila še ena pohana kolbica in eno kurje zakrilce. Teknilo je skupaj z domačim kruhom in vročim čajem.

Imel sem tudi kolobocije s plačilom najemnine. Na računu sem imel malce manj kot 400€, najemnina pa znaša tretjino bankovca za 1500€. Hvala bogu za zlate rezerve v štunfih. Vzel sem 150€ in se odpravil v Trebnje na banko. Pridem notr in razložim, da želim položit denar. Ga ona vzame, dam še svojo kartico, da bo vedla kam nakazat. Potem pa zahteva od mene osebni dokument. Zakaj? Zato, ker želim nakazat? A če bi hotu dvignt, rabš pa DNK test, al kaj?

Ratalo nakazat samemu sebi, nato letim nazaj domov, grem na klik, hitro nakažem in se odpravim ven. Matr je frišn zrak. Dejmo avto oprat. Orng svinjski je bil že. Hvala bogu, da tamal dela na avto servisu in je sunu par čistil iz avtopralnice. Avto našpricam, počakam 2 minute, da malce razžre lak, nato pa s polnim zagonom zdrgnem cel avto z gobo. Na hitro avto sperem z vodo in ugotovim, da moram bit čez 20 min v NM.

Beep - natankaj me. Jebemti, še to. Pa sem šel še tankat. V NM sem prišel z dvominutno zamudo. Nato sem čakal še nadaljnih 33 minut, dokler se me ni en majstr usmilu in me vprašal kaj želim. Razložu sem mu, da sem naročen, da mi pogledajo, ker mi daljinček ne dela. Se majstr vsede v avto, vtakne ključ v klučavnico in drži gumb za odklenit približno 10 sekund. Stopi iz avta in ga zaklene. Super. Zarad tega sem moral prit iz Ljubljane?!

Pa sem lahko veselo odpeketal proti domu, kjer me je pričakala stara mama s svojo govejo župco. Mmmm, je bla fajn - mastna. Ne maram goveje župce. Vem, da me boste kritiziral, ampak goveja mi ni dobra. Verjetno sem se je naveličal, ker smo jo jedli vsako nedeljo in ponavadi še dvakrat med tednom.  Mi je pa zelo všeč kakšna iz vrečke. Mogoče pa sam pri nas doma nimamo nobenga uspešnga recepta za juhco.

Nič, najužnal sem se zdej pa gas v LJ. Na šiht. In sem tukaj že 7 ur. Zdle mam končno konc odmora za malco in moram tut tole pisanje zaključit. No še eno urco odgovarjanja na klice, potem pa končno na zaslužen počitek. Zjutraj pa spet delat.

Bi prlepu kakšno slikco, da bi blo tole branje bolj prijetno pa se mi ne da. Sploh. Itak nihče ne bere. Google-bota pa ne zanima slikca.

lp, Agarwaen

Verjetno je vsem do sedaj že jasno, da delam na SiOLovem¹ klicnem centru za pomoč uporabnikom - tech support. Zadne cajte je popoldan norišnica, userji kličejo k nori. Skos je waiting² in nimaš časa niti 2 minuti, da bi si oddahnu, ker moraš skos odgovarjat na klice.

Smotano je, ko se oglasiš na telefon - ne veš kaj bi pričakoval - in te pričaka kakšen raskav glas, ki začne nate vpiti, ko niti nisi nič kriv. Ko sploh ne veš za kaj gre, nekdo se pa že dere nate.

Dan ti pa močno polepša kakšna gospodična, ki ima super simpatičen glasek. Tistih 10 minut, ko ji poskušaš pomagat odpravit napako, se ti zdi, kot da si v nebesih. Še posebej, če te je 2 minuti nazaj nekdo nazijal, kot kakega ničvrednega ščurka.

Zato punce - naj vas ne bo strah poklicat. Vsem tukaj na HD nam lajšate naporne dneve s svojimi simpatičnimi in sexy glasovi.

lp, agarwaen

P.S.: Tole pišem med odmorom za malco, če slučajno koga zanima!

1. No, sedaj je to Telekom, ampak mi si še vedno rečemo, da delamo na SiOLu [↩]
2. Čakalna vrsta [↩]

Ker pred Telekomom v Stegnah ponavadi ni ravno pretirano veliko prostora za parking, ponavadi parkiram pred neko elektro firmo, kjer je dovolj velik parking. Potem pa grem čez cesto in nato čez železniško progo.

Danes se isto kot ponavadi sprehodim čez cesto, pridem do roba železniške proge in najprej pogledam na levo. Ker na levi vlaka nisem opazil sem naredil še en korak proti železniški progi, medtem pa se počasi obrnil proti desni. Kar naenkrat pa sem naredil na hitro dva koraka nazaj, ker je strojevodja opazil, da se približujem resnim poškodbam¹, zato je pritisnu na hupo.

Ko zagledaš vlak, ki se ti približuje in povrhu še zatrobi, se v trenutku prebudiš. Mislim, da se mi danes na šihtu ne bo kaj veliko spalo

lp, agarwaen

1. sicer sem bil še 2m od proge, ko sem nameraval pogledat v desno [↩]